Transcript Obvladovanje konfliktov

Izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževanju
odraslih od 2011 do 2014
Aktivnost: Usposabljanje in spopolnjevanje za andragoško delo
Naloga:
Programi spopolnjevanja andragoških delavcev v skladu z
aktualnimi potrebami
Projekt:
Program
REŠEVANJE
KONFLIKTNIH SITUACIJ
V UČNIH IN SVETOVALNIH SITUACIJAH
ODRASLIH UDELEŽENCEV
Sandra Bohinec Gorjak, univ. dipl.kom.
REŠEVANJE KONFLIKTNIH
SITUACIJ
1) Spoznajmo se
1) Moje ime…
2) kot…
3) ker…
2) Kako razumem besedo KONFLIKT?
Kaj čutim v konfliktu in
kako ga doživljam?
3) Kje nabiram MOČ, da zdržim
konflikte?
VSEBINA
Prvi dan:
1. Teoretsko ozadje konfliktov
2. Načini odzivanja na konflikte
3. Obvladovanje konfliktov (tehnike
razreševanja)
1. Čutna ostrina
2. Komunikacija
VSEBINA
Drugi dan:
1. OBVLADOVANJE KONFLIKTOV
(tehnike razreševanja)
1. Notranja stanja moči
2. Prepričanja in vrednote
3. Pozitivna samopodoba in
samozavest
TEORETSKO OZADJE KONFLIKTOV
NEKAJ DEJSTEV O KONFLIKTIH
Konflikti so VEDNO bili in vedno bodo.
Kar potrebujemo za reševanje konfliktov je
NOTRANJI občutek VARNOSTI, ki
omogoča SPREMINJANJE, v katerem
zdržimo napetost, stres soočenja s
stvarnostjo, ki je velikokrat konfliktna.
Vlaganje v MOČ, da ZDRŽIMO v
stvarnosti.
Kaj je konflikt?
Konflikt je srečanje neusklajenosti in
neharmonije.
Je stanje, ko sistem, zaradi te
neusklajenosti, ne deluje optimalno. Hkrati je
tudi stanje, ki sili v odzivanje in zahteva
spremembe.
ISKANJE REŠITEV
Vzroki za nastanek
konflikta – disharmonije:
• Različne predstave želenih rezultatov
(sestanka, projekta…)
• Različne vrednote kot osebnosti
• Neustrezno komuniciranje (neposlušanje,
neprožnost v slišanju stališč drugega, (ne)sprejemanje
drugačnosti, nedorečenosti)
• Disharmonija v odnosu (razprava o vsebini)
• Pomanjkanje stika s seboj: čustvovanje,
egotizem
Načini odzivanja na konflikt
• negiranje, zanikanje “ga sploh zavestno ne vidimo”
• potlačevanje: pogledamo vstran “se ne odzovemo”
• enostransko reševanje konflikta: z izvajanjem pritiska
na druge “jaz nisem kriv”
• zamolčanje konflikta oziroma ga ne izrazimo “feed back”
• vzroke za dejanja ali stanja pripišemo drugim “vsi drugi
so krivi”, jamranje
• za lastna dejanja iščemo zunanje vzroke (če bi…)
• iskanje rešitev za konflikt, ki terja več časa in ki bi bila
kar najboljša za oba, pri čemer vsak ohrani lastne
interese in tudi dober odnos
PREDSTAVE – TESNOBA – VEDENJE
Pomisleki v tesnobnih stanjih
Splošni pomisleki, 1. skupina
•
Mogoče se bodo razjezili.
•
Mogoče bodo užaljeni.
•
Spravilo me bo v težave.
•
Tega ne morem reči šefu.
•
Nič kaj prijetno ne bo.
•
Mogoče se pa motim.
•
Ne bom ji več všeč.
•
Posledice bodo boleče.
•
Končalo se bo, da bo vpil
name.
•
Nima smisla, saj me ne bo
poslušal.
Splošni pomisleki, 2. skupina
• Saj ne more drugače.
• Nihče ni popoln. Vsakdo ima
kakšno napako.
• Že brez tega ima dovolj težav.
• Prestar je, da bi mu to govorila.
• Premlada in premalo izkušena
je.
• Saj sploh ne ve, da to počne.
• Preobčutljiv je.
• To bi ga uničilo.
• Samo smili se ti.
Pomisleki v tesnobnih stanjih kažejo na to,
kako vidimo svoj POLOŽAJ
PODREJENI POLOŽAJ
Gledamo navzgor
OMAHLJIVEC
NADREJENI POLOŽAJ
Gledamo navzdol
MACOLA
Predvidevamo neuspešen
rezultat, ker na drugo
osebo gledamo kot na
močnejšo od sebe.
Močnejši smo in druga
oseba je šibkejša.
Nezavedno se postavimo
nad sočloveka.
VSEBINSKA IN ODNOSNA
RAVEN KOMUNICIRANJA
Vsebinska raven
1. Pomen, ki ga želimo prenesti
sogovorniku.
Odnosna raven (raven notranje moči)
1. Kaže v kakšnem odnosu sta
sogovornika.
2. Način, kako se sporočilo posreduje in
kako se sprejema.
KOMUNIKACIJSKI MODEL
KOMUNIKACIJSKI UČINEK
VIRI INFORMACIJ
KOMUNIKACIJSKI KANAL
POVRATNO SPOROČILO
OSEBNOSTNI
FILTRI
INTENCA
POŠILJATELJ
PREJEMNIK
INTENCA
OSEBNOSTNI
FILTRI
SPOROČILO
KOMUNIKACIJSKI KANAL
KOMUNIKACIJSKI UČINEK
BISTVO KOMUNIKACIJSKEGA PROCESA JE V UČINKU, KI GA DOSEŽEMO.
TESNOBNI POMISLEKI NAS ODVRNEJO OD
TEGA, DA BI SE SPOPADLI S TEŽAVO.
Zato ne spregovorimo, kot bi si želeli.
OBVLADOVANJE: ni vedno nujno, da
disharmonija prizadene. Vse je odvisno od
1) KOMUNIKACIJE
- NAČIN in OKOLIŠČINE
2) NOTRANJE MOČI
KOMUNIKACIJSKE VEŠČINE
za preseganje situacij disharmonije in
doseganje ustreznega načina in okoliščin
1.
2.
3.
4.
5.
ČUTNA OSTRINA in KALIBRIRANJE
POVRATNE INFORMACIJE
ZAZNAVNE TEHNIKE (DISOCIACIJA)
AKTIVNO POSLUŠANJE
PRLL STRATEGIJA VODENJA
KONFLIKTE NAJBOLJE REŠUJEMO S
PREPOZNAVANJEM SITUACIJ, KI
LAHKO PRIPELJEJO DO KONFLIKTOV
IN PRAVOČASNIM UKREPANJEM.
Za to pa potrebujemo
ČUTNO OSTRINO
HIERARHIJA IDEJ
ČLENJENJE NAVZGOR
velika slika, uglasitev, abstraktnost
»Kaj dobimo,če…?«
»Kaj nam bo to prineslo?«
»Kaj je namen…?«
»Čemu to počnemo?«
»Kaj natančno…?«
»Kakšne primere poznamo?«
razločevanje, podrobnosti
ČLENJENJE NAVZDOL
KOMUNIKACIJA je…
ŠAH
1)
… kot
2)
… kot
PARTIJA KART
3)
…kot
PLES
NESKONČNO MOŽNA IZBIRA ODIGRANIH POTEZ
MOČ BESED
Stresne besede (hormoni stresa):
PROBLEM, JA, AMPAK, ZAKAJ, MORATI
Izbira pozitivnih besed:
• Prepovedano
• Ni mogoče
• Pretežko
• Neprijetno
• Ne moremo
• Ne smete
• Morate
KOMUNIKACIJSKI SLOGI
OBLIKE VEDENJA oziroma ODZIVA V STRESNIH
SITUACIJAH
1. PASIVNI
2. AGRESIVNI
3. MANIPULATIVNI
4. ASERTIVNI
Uporaba asertivnega
besednjaka
Pri asertivnem vedenju je zelo pomembno, da smo pozorni na
besednjak, ki ga uporabljamo.
• Izogibamo se besedam, ki prekinjajo komunikacijo oziroma
ustavijo pozitivni tok komunikacije (ampak, zakaj, mimogrede, na žalost).
• Uporabljamo prvo osebo ednine, ko izražamo svoje mnenje. (»Moti
•
me, če med najinim pogovorom gledaš stran.« »Jaz bi v poročilo vključila še…«)
Ne govorimo o lastnostih osebe temveč o njenem vedenju. (»Ti si
popolnoma neustvarjalen.« vs. »Na zadnjem sestanku nisi prispeval nobene ideje.«)
• Uporabljamo pozitiven besednjak. Besede z negativnim
prizvokom zamenjujemo s pozitivnimi. (»Tvoj problem je…« vs. »Morda bi
lahko izboljšal…«; »Ne smeš zamuditi sestanka.« vs. »Vesela bom, če na sestanek
prideš točno.«
• Namesto posplošitev uporabljamo specifične trditve. Namesto,
da nekomu očitamo, kako zanič je njegovo poročilo, povemo, kateri podatki
niso točni.
Koristi asertivnega vedenja za posameznika:
 Ljudje so bolj zadovoljni s seboj.
 Z asertivnostjo povečujemo svojo učinkovitost in
lažje dosežemo cilje.
 Bolje obvladujemo konfliktne in druge težke
situacije.
 Občutimo lahko zmanjšano stopnjo stresa na
delovnem mestu.
 Izboljšujejo se medosebni odnosi in sodelovanje
med posamezniki.
VSEBINA
Drugi dan:
OBVLADOVANJE KONFLIKTOV
(tehnike razreševanja)
1. Notranja stanja moči
2. Prepričanja in vrednote
3. Pozitivna samopodoba in
samozavest
Kaj upravlja naše odnose?
OPREDELITEV MOČI
VERTIKALNA MOČ
OSEBNA MOČ
1. Merimo – presojamo 1. Ni odvisna od
zunanjega
v smeri gor/dol.
dogajanja, sredstev,
2. Lestvica: položaj,
znanja, položaja.
denar, znanje,
inteligentnost, lepota. 2. Odvisna je od
zavedanja sebe in
3. Ta nam je postala
zmožnosti videti
edino merilo.
onkraj lestvic.
OSEBNA MOČ
prebudimo spomin nanjo
• vedno je prisotna, vendar pozabljamo
nanjo (preveč se ukvarjamo z vertikalno močjo)
• omogoča lažje sporazumevanje z drugimi
• kaže se kot: ŽARENJE, MIR, MODROST,
NOTRANJI MIR, VITALNOST, POGUM,
ODSOTNOST VZVIŠENOSTI
• ne potrebuje potrditve drugih, spregovori
tudi če je nihče ne podpira.
Osebna moč je podobna sveči, ki gori vse
življenje: če dobi več kisika vzplamti, sicer pa tli.
PREPRIČANJA
SINTAKSA DOGODKOV
OPTIMIST: - +, - +, - +
Za vsakim slabim, pride dobro.
Po dežju posije sonce.
PESIMIST: - + -, + -, + Če se smeješ danes, boš jokal jutri.
Katero PREPRIČANJE, ki me zadržuje, mi ne dovoli, da
stopim NAPREJ?
Kakšna je vaša perspektiva?
Katere pesmi, knjige, filme imate radi?
OZAVEŠČANJE LASTNIH VREDNOT
KONGRUENTNA KOMUNIKACIJA
Virginia Satir
: možna oblika odziva v neharmoničnih situacijah
1. Skladnost verbalne in neverbalne komunikacije.
2. Ko komuniciramo kongruentno, stojimo na
»mestu resnice«.
3. Posredujemo sporočilo o tistem kar je, o
resničnosti – kalibriranje drugih in samega sebe.
»Čustva« niso »problematična«, problematično je
zgolj njihovo zanikanje.
ŠTIRJE STEBRI za kompetenčno
in kongruentno komunikacijo
1.
ČUTNA OSTRINA: kalibriranje in dinamično
poslušanje…
Odkritost za lastno čustvovanje.
2.
Krepitev OSEBNE MOČI.
3.
PROŽNOST v vedenju in mišljenju (prepričanja).
4.
Iskanje REŠITVE (komunikacijske kompetence)
SAMOZAVEST RASTE
Z DEJANJI.
“USKLADITE DEJANJA Z
BESEDAMI,
BESEDE PA Z DEJANJI…”
William Shakespeare, Hamlet