Transcript 2-VS-prosojnice-VZGOJA-OSEBNOSTI

NAROČNIK:
Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000
Ljubljana
Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61,
1000 Ljubljana
Pogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010
RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA
PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA
TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA
PROSTOVOLJNE GASILCE
Izvajalec:
Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana
TEČAJ ZA VODJE SKUPINE
VZGOJA OSEBNOSTI GASILEC
Avtor: Vladka Bučevec, uč. raz. pouka, VGČ II
MOTIVI PROSTOVOLJNEGA
GASILCA
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
MOTIVI PROSTOVOLJNEGA
GASILCA
• Motiviran človek mora imeti lastnost, ki ji rečemo
iniciativa.
• Iniciativa je notranja potreba, ki ga vzpodbudi,
da se spravi v gibanje, spreminjanje, delovanje.
• Motivacija je ključ do uresničitve ciljev.
• Če človek deluje stoodstotno pa kljub temu ne
doseže ciljev, mu zavest, da je delal po svojih
močeh ter se je iz tega nekaj naučil, daje
neizmerno zadovoljstvo.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
MOTIVI PROSTOVOLJNEGA
GASILCA
Za sam vstop v gasilsko organizacijo
se ljudje odločajo iz različnih razlogov
P
o
t
r
e
b
Vodja skupine
Ž
e
l
j
a
M
o
t
i
v
o
v
C
i
l
j
e
v
V
r
e
d
n
o
t
I
d
e
a
l
o
v
I
n
t
e
r
e
s
o
v
V
o
l
j
e
Vzgoja osebnosti gasilca
MOTIVI PROSTOVOLJNEGA
GASILCA
Tradicija
Društvena
organiziranost
Množičnost
ZNAČILNOSTI
GASILSKE
ORGANIZACIJE
Strokovnost
Prostovoljnost
Humanost
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
MOTIVI PROSTOVOLJNEGA
GASILCA
• ZNAČILNOSTI GASILSKE ORGANIZACIJE
• Tradicija:
• Gasilstvo v Sloveniji ima že preko 140 letno tradicijo. Prva
požarna bramba je bila ustanovljena 18. septembra 1869 v
Metliki - ustanovitelj vitez dr. Josip Savinšek.
• Množičnost:
• Gasilska zveza Slovenije ima okrog 1300 gasilskih društev, ki
združuje približno 133 000 članov.
• Prostovoljnost:
• Vsi člani prostovoljnih gasilskih društev delo opravljajo brez
plačila za opravljene dejavnosti.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
MOTIVI PROSTOVOLJNEGA
GASILCA
• Humanost:
• Namen ustanavljanja in delovanja gasilskih društev je pomagati
ljudem, ki potrebujejo pomoč v požarih ter naravnih in drugih
nesrečah. Delo v organizaciji je humano, saj so s tem namenom
društva tudi ustanovljena.
• Strokovnost:
• V gasilski organizaciji je eden izmed glavnih vodil strokovnost,
saj so nesreče vedno zahtevnejše, kar terja nenehno
izobraževanje in usposabljanje gasilskega kadra.
• Društvena organiziranost:
• Osnovna celica organizacije so društva, ki so organizirana po
Zakonu o društvih in Zakonu o gasilstvu.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
MOTIVI PROSTOVOLJNEGA
GASILCA
• VREDNOTE GASILSKE ORGANIZACIJE
Vrednote so kategorije pojavov, ki jih cenimo, oziroma
prepričanja o tem, kaj je dobro ali prav in za kaj si je
vredno prizadevati. Za doseganje vrednot smo se
velikokrat pripravljeni čemu odreči. V vrednotah se
kažejo naši cilji, ki odsevajo naš kulturni in duhovni
razvoj
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
MOTIVI PROSTOVOLJNEGA
GASILCA
Janek Musek - hierarhična lestvica
vrednot
(samoaktualizacija)
pomenijo duhovno
rast: znanje,
napredek, resnico,
modrost, lepoto
Vodja skupine
vežejo se na
dolžnosti,
odgovornosti:
poštenost,
delavnost, enakost,
pravica, svoboda
vežejo se na
uspehe in dosežke:
moč, ugled, slava,
denar politični
uspeh, red,
spoštovanje
zakonov
vežejo se na užitke:
veselje, udobje
dobra hrana,
varnost, počitek,
zdravje
Vzgoja osebnosti gasilca
MOTIVI PROSTOVOLJNEGA
GASILCA
Pozitivno
vrednotenje
samega sebe
• samospoštovanje
• spoštovanje drugih
• pripravljenost pomagati
samoiniciativno
Negativno
vrednotenje
samega sebe
• večvrednost v družbi
• nagnjenje k iskanju
nevarnosti
• želja po ukazovanju
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
MOTIVI PROSTOVOLJNEGA
GASILCA
Izražanje negativnih vrednot v
naši družbi
Pozitivne vrednote v naši
družbi
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
agresivnost
škodoželjnost
ukazovalnost
nepremišljenost in zaletavost
hudobija
iskanje zadovoljstva v nesrečah
drugih
• poveličevanje poklica
• egoizem
Vodja skupine
•
•
•
•
humanitarnost
povezovanje ljudi
spoznavanje sočloveka
odprtost za težave in sposobnost
prisluhniti
zagotavljanje občutka varnosti
retorične sposobnosti (pomirjanje)
trezne reakcije v težkih situacijah
požrtvovalnost
Vzgoja osebnosti gasilca
MOTIVI PROSTOVOLJNEGA
GASILCA
Vrednote gasilca:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Vodja skupine
Razgledanost, izobraženost in usposobljenost za delo.
Navdušenje in želja po uspehu.
Vztrajnost in marljivost.
Pozitiven odnos do samega sebe in okolice.
Iznajdljivost, izvirnost, domiselnost.
Urejeno osebno življenje.
Delovni elan in navdušenje za delo.
Pripravljenost za trdo delo, nenehne preizkušnje in
dokazovanje.
Zaupanje v uspeh in dobre rezultate.
Pozitiven odnos do ekologije.
Odprtost, komunikativnost, obzirnost in prijaznost.
Odpornost na preobremenjenost.
Zvrhana mera potrpljenja.
Vzgoja osebnosti gasilca
SKUPINSKO DELO
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
SKUPINSKO DELO
• NASTANEK SKUPINE
Skupina je socialna formacija, sestavljena iz večjega
števila posameznikov, med katerimi poteka
komunikacija, katerih vedenje je soodvisno in
strukturirano, njihovi cilji so jasno definirani, imajo
jasno oblikovana pravila in identiteto skupine kot
celote. Lahko je sestavljena za krajši čas, da opravi
določeno nalogo ali pa za dlje časa. Slednja ima
možnost, da postane sinergična skupina.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
SKUPINSKO DELO
• POGOJI ZA DELOVANJE SKUPINE
• Empatija – sposobnost posameznika, da razume
položaj druge osebe, njena stališča, čustva in
vedenje.
• Enakopravnost pri diskusijah in skupnih odločitvah.
• Premagovanje rigidnosti. Rigidnost se kaže v
ocenjevanju, reguliranju socialno-čustvenih odnosov,
izstopanju manjšine in posameznikov, črno-belem
gledanju,…
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
VODENJE SKUPINE
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
VODENJE SKUPINE
• VODENJE SKUPINE
• Kaj je skupina?
Dva ali več posameznikov, ki medsebojno sodelujejo
z namenom doseganja določenega skupnega cilja.
• Temeljni koncepti skupin:
• Status: formalna/neformalna.
• Velikost: velika/majhna.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
SKUPINSKO DELO
• Vedenje skupine:
• Posamezniki, ki se vedejo pod vplivom skupine.
• Skupine so več kot zgolj seštevek posameznikov.
• Med člani se tvorijo različna razmerja, ki omogočajo razvoj
posebnih značilnosti (nove kvalitete) in s tem vedenja
skupine.
• Vedenje skupine je najbolj odvisno od naslednjih značilnosti
skupine: velikosti, sestave, vsebine del ali funkcije skupine,
vpliva članov.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
SKUPINSKO DELO
jasne cilje
uspešno
vodstvo
zunanjo
pomoč
ustrezna
znanja
Učinkovita
skupina
ima
notranjo
pomoč
dobro
komunikacijo
pogajalske
veščine
Vodja skupine
medsebojno
zaupanje
skupno
zavezanost
Vzgoja osebnosti gasilca
SKUPINSKO DELO
• Vodenje skupine:
Najosnovnejša delitev v skupini je na vodjo in ostale
člane.
• Vloga vodje je:
• usklajevanje vedenja članov skupine,
• povezovanje njihovih idej, stališč in mnenj.
• Obstajajo štirje osnovni tipi vodenja skupine:
direktivni, inštruktorski, podporni, delegatski
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
SKUPINSKO DELO
Vodja skupine
stil vodenja
zahteva od vodje, da
oblikuje specifična
navodila in izrazito
nadzoruje izvajanje
nalog. Podrejeni so le
izvajalci njegovih
nalog
stil
vodenja zahteva od
vodje, da vodi in
nadzira izvajanje
nalog, vendar pa tudi
razloži odločitve, prosi
za predloge in
spodbuja napredek
stil vodenja
daje vodji možnost
spodbujanja in
nudenja pomoči
podrejenim do
uresničitve nalog.
Hkrati pa deli
odgovornost do
skupne odločitve
stil
vodenja prelaga polno
odgovornost za
odločitve in reševanje
problemov na
podrejene
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
• Definicija konflikta:
Konflikt v širšem pomenu besede pomeni vsako
srečanje neusklajenih dejavnikov, soočenje
neusklajenosti ali neharmonije.
• KONFLIKT
• Je stanje, ko sistem zaradi te neusklajenosti na tak ali
drugačen način ne deluje optimalno, sili v odzivanje in terja
spremembe.
• Lahko predstavlja nevarnost, hkrati pa je priložnost za razvoj
posameznikov, odnosov z drugimi in skupnosti.
• Od udeležencev konflikta pa je odvisno ali ga uporabijo za
ustvarjanje ali uničevanje.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
• Vrste konfliktov
Psiholog Možina –
tri vrste osnovnih konfliktov
Konflikt ciljev,
kjer gre za
nasprotje, ki
izvira iz
različnosti ciljev
posameznikov in
skupin.
Vodja skupine
Konflikt
spoznanj, kjer
gre za nasprotje,
ki nastane iz
nestrinjanja z
mislimi, idejami
drugih
Konflikt čustev,
kjer gre za
nasprotje, ki
izvira iz čustev in
občutkov, ki so
zaznani kot
nezdružljivi
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
• Glede na število udeležencev ločimo:
• Individualni ali notranji konflikt, nastane v
posamezniku, vpliva na vedenje in na vse miselne
procese, posledično pa se po navadi prenese na
okolico.
• Organizacijski konflikt izhaja iz nasprotja samih
razmerij v okviru organizacije. Je posledica različnih
osebnosti, teženj, ciljev, zahtev, vrednot
posameznikov in skupin v organizaciji.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
• Horizontalni in vertikalni konflikt:
• Horizontalni konflikt, nesporazum med
posamezniki, skupinami ali oddelki, ki so na isti
strukturni ravni v hierarhiji.
• Vertikalni konflikt med dvema posameznikoma,
skupinama ali oddelkoma, kjer je ena stran podrejena
drugi strani. Pogosto se pojavi med vodstvom in člani
gasilske organizacije ter štabom in linijo.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
Z vidika vpliva na uspešnost organizacije ločimo:
• Funkcionalni konflikt - konstruktiven konflikt, saj
podpira temeljni cilj in prispeva k večji učinkovitosti pri
delu oziroma pri poslovanju in razvoju organizacije.
Spodbuja pripadnost skupini in ima pozitivne vplive
na rezultate.
• Disfunkcionalni konflikt, destruktivno (razdiralno)
vpliva na organizacijo, saj ovira in preprečuje
doseganje postavljenih ciljev in posredno povzroča
zmanjšanje produktivnosti, razdor razmerij, zmanjšuje
moralo, povzroča otopelost in nezainteresiranost.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
MEDSEBOJNI ODNOSI
• Prosocialni: solidarnost, sodelovanje, podpora,
prijaznost in altruizem.
Naravnano je na pomoč drugim (ki so v težavah),
iskanju koristi za druge, zadovoljevanju potreb drugih
ljudi. Razvija se med socializacijo v zgodnjem
otroštvu (velik vpliv imajo starši):
• Pomoč je oblika vedenja, ki koristi drugim, je tudi moralna
obveza.
• Altruizem je pomoč drugim, ki ne prinaša nobene koristi
tistemu, ki pomaga.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
• Antisocialno vedenje: neposredno ogroža interese
drugih (kraje, pretepanje, uničevanje, izsiljevanje,…)
Gre za rušenje sprejetih pravil, norm, zakonov v neki
družbi:
• agresivno vedenje je fizično ali besedno vedenje, katerega
namen je povzročanje fizične ali psihične škode. Agresija je
lahko vir frustracij, posnemanja vzorcev agresije (tv), sicer pa
je agresija v najširšem pomenu vsak aktiven pristop.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
STALIŠČA, PREPRIČANJA, PREDSODKI
• Stališča so nagnjenja posameznikov, da pozitivno ali
negativno odgovarjajo na neko socialno dogajanje,
ljudi in razmere. Oblikujejo in spreminjajo se pod
vplivom različnih dejavnikov, zaradi katerih lahko
spremenimo svoje obnašanje.
• Prepričanja so zasnovana na intelektualni
komponenti. Sklicujemo se na dejstva, argumente.
• Predsodki so posebna stališča. So vnaprejšnje
sodbe brez primernih argumentov. Ljudje z
negativnimi predsodki podcenjujejo druge skupine
npr. pripadnike drugih narodov, veroizpovedi, spola.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
VREDNOTE
• So eden izmed najpomembnejših psiholoških
sestavnih elementov delovanja človeka.
• Iz njih izhajajo osebnostne kvalitete, standardi in
načela, prav tako pa tudi gonilo, ki vpliva na delovanje
in odločitve.
• Nekateri ljudje svoje vrednote identificirajo in načrtno
spreminjajo (proaktivnost), drugi jih imajo kot posledico
pridobljenih vzorcev primarne in sekundarne
socializacije, vere, politike, lokalne kulture.
• Vrednote se pri človeku spreminjajo.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
• Ljudje z enakimi vrednotami se običajno družijo.
• Vrednote določajo tudi kompetentnost, ki jo
sestavljajo znanje, veščine, vrednote in stališča v
povezavi s tem pa še izkušnje in socialni kapital.
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
STRESI IN KRIZE
• Stres:
Je odgovor organizma na zunanje okoliščine. Psihiatri
ga opredeljujejo kot dogajanje, ki zmoti človekovo
notranje ravnovesje in aktivira njegove prilagoditvene
procese.
Danes ga definiramo kot doživetje, katerega
posledica je psihična napetost, ki povzroča fiziološke
procese, ki so za organizem nevarni.
Povzročitelj stresa, imenovan stresor, je lahko nekaj,
kar človeku pomeni oviro, zahtevo, obremenitev ali
izziv
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
• Kriza
Je posebna oblika duševne obremenitve.
Pomeni relativno hudo duševno ali osebnostno
obremenitev, ki je navadno trajnejša in prizadene
naše običajno duševno ravnovesje
Pogosto povzročajo duševne krize dogodki, ki
preprečujejo ali ovirajo izpolnjevanje pomembnih
življenjskih ciljev
• Čeprav duševne krize hudo prizadenejo
posameznika, so navadno prehodne in jih je mogoče
premagati
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
• PREMAGOVANJE FRUSTRACIJ, KONFLIKTOV,
STRESOV IN KRIZ
Premagovanje pomeni življenjsko spodbudo in je
znak osebnostne zrelosti
Pomembno je, da se jih lotimo na konstruktiven način,
kar pomeni, da povečamo aktivnost za odstranitev ali
premostitev ovire
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca
KONFLIKTNE SITUACIJE
Na premagovanje stresa, frustracij, konfliktov in kriz
lahko vpliva vsak sam če:
•
•
•
•
•
•
•
•
Vodja skupine
se osredotoči na svoje prednosti, ne na slabosti,
se iz vsake stresne situacije skuša naučiti kaj novega,
v vsaki stvari skuša najti kaj dobrega,
se znebi negativnega razmišljanja in interpretiranja,
je samozavesten,
se nauči organizirati čas,
se skuša izogniti pomembnim odločitvam, če je v stresu,
ni konfliktna oseba.
Vzgoja osebnosti gasilca
VIRI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Dr. Anton Trstenjak, 1974, ORIS SODOBNE PSIHOLOGIJE I.
TEORETIČNA PSIHOLOGIJA Maribor, Založba obzorja
Dr. Anton Trstenjak, 1974, ORIS SODOBNE PSIHOLOGIJE II. UPORABNA
PSIHOLOGIJA Maribor, Založba obzorja
Janek Musek, 1997, ZNANSTVENA PODOBA OSEBNOSTI, Ljubljana,
EDUCY
Janek Musek, Vid Pečjak, 2001, PSIHOLOGIJA, Ljubljana, EDUCY
Anita Woolfolk (prevod iz angleščine Mateja Hudoklin), 2002, PEDAGOŠKA
PSIHOLOGIJA, Ljubljana, EDUCY
www.cef-see.org/3_SE-%20Vodenje%20skupin.pdf
http://musek.si/Kurikuli/Psihologija_osebnosti/05b%20Inteligentnost.pdf
www.studio-duktus.si/duktus-predavanje1.pps
www.englistika.info/podatki/2_letnik/psihologija_za_ucitelje.pdf
Vodja skupine
Vzgoja osebnosti gasilca