Transcript 2-VS-prosojnice-IZOBRAZEVANJE

NAROČNIK:
Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000
Ljubljana
Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61,
1000 Ljubljana
Pogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010
RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA
PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA
TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA
PROSTOVOLJNE GASILCE
Izvajalec:
Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana
TEČAJ ZA VODJE SKUPINE
IZOBRAŽEVANJE
Avtor: mag. Janez Merc, VisGČ I
UVOD
• Ali se želimo učiti – naučiti?
• Ali želimo učiti in usposabljati?
• Pravne osnove za izobraževanje in usposabljanje
gasilcev.
•
•
•
•
Zakon o gasilstvu
Zakon o varstvu pred požari
Pravila gasilske službe
Posebna pravila gasilske službe
TEČAJ ZA VODJO SKUPINE
IZOBRAŽEVANJE
VSEBINA PREDMETA
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
vrste gasilskih usposabljanj
načrtovanje in organizacija gasilskih tečajev
temeljne osnove izobraževanja - pojmi
izobraževalne značilnosti gasilcev
spoznavna stran izobraževanja
učne metode
materialno tehnična plat pouka
priprave na pouk
vrednotenje izobraževanja
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VRSTE IZOBRAŽEVANJ
TEMELJNO USPOSABLJANJE
VRSTE USPOSABLJANJ:
• osnovni in nadaljevalni tečaj za gasilca;
• tečaj za vodjo skupine;
• tečaj za vodjo enote (oddelka);
• tečaj za vodjo enot (voda, čete);
• tečaj za člane višjih poveljstev;
• tečaj za gasilske vodje v regiji in državi.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VRSTE IZOBRAŽEVANJ
TEMELJNO USPOSABLJANJE
POGOJI ZA PRISTOP K POSAMEZNIM
TEČAJEM:
• osnovni tečaj za gasilca (pripravnik, ki dopolni
16 let)
• nadaljevalni tečaj za gasilca (po uspešno
opravljenem osnovnem tečaju, najkasneje pa v
dveh letih)
• tečaj za vodjo skupine (najmanj dve leti v činu
gasilec)
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VRSTE IZOBRAŽEVANJ
TEMELJNO USPOSABLJANJE
POGOJI ZA PRISTOP K POSAMEZNIM
TEČAJEM:
• tečaj za vodjo enote (najmanj dve leti aktivnega
staža od izpita za vodjo skupine)
• tečaj za vodjo enot (najmanj dve leti aktivnega
staža od izpita za vodjo enote in splošno
izobrazbo najmanj V. stopnje, ali kandidat, ki
ima najmanj VI. stopnjo splošne izobrazbe in tri
leta staža od izpita za gasilca)
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VRSTE IZOBRAŽEVANJ
DOPOLNILNO USPOSABLJANJE
Strojništvo:
• strojnik (pogoj: izpit za gasilca),
• strojnik avtolestve (pogoj: izpit za strojnika in izpit za
voznika motornih vozil C kategorije),
• orodjar (izpit za vodjo skupine in za strojnika).
Zaščito dihal:
• uporabnik dihalnega parata (pogoj: izpit za gasilca),
• skrbnik dihalnih zaščitnih naprav (pogoj: tečaj za vodjo
enote, tečaj nosilca dihalnega aparata in splošno
izobrazbo najmanj IV. Stopnje).
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VRSTE IZOBRAŽEVANJ
DOPOLNILNO USPOSABLJANJE
Radijske zveze:
• uporabnik radijskih postaj (pogoj: izpit za gasilca),
• inštruktor radijskih zvez (pogoj; tečaj za vodjo skupine,
tečaj za uporabnika radijskih postaj in praviloma
splošno izobrazbo najmanj IV. stopnje).
Tehnično reševanje:
• tehnični reševalec (pogoj: izpit za gasilca in splošno
izobrazbo najmanj III. stopnje).
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VRSTE IZOBRAŽEVANJ
DOPOLNILNO USPOSABLJANJE
Nevarne snovi:
• reševalec ob nesrečah z nevarnimi snovmi
(pogoj: izpit za vodjo skupine in tečaj za nosilca
izolirnega dihalnega aparata ter splošno
izobrazbo najmanj IV. stopnje)
Požari v naravi:
• gašenje požarov v naravnem okolju (pogoj:
izpit za gasilca).
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VRSTE IZOBRAŽEVANJ
DOPOLNILNO USPOSABLJANJE
Reševanje na vodi in iz vode:
•
reševalec na vodi (pogoj: izpit za gasilca),
•
vodja čolna (pogoj: izpit za vodjo skupine in reševalca na vodi),
•
potapljač* (pogoj: izpit za gasilca),
•
potapljač** (pogoj: izpit za vodjo skupine in potapljača*),
•
potapljač reševalec (pogoj: izpit za vodjo skupine, voditelja čolna
in za potapljača**).
Ocenjevanje gasilsko športnih disciplin:
•
sodnik gasilskih in gasilsko športnih disciplin (pogoj: izpit za vodjo
enote).
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VRSTE IZOBRAŽEVANJ
DOPOLNILNO USPOSABLJANJE
Poučevanje:
•
inštruktor (pogoj: izpit za vodjo enot in splošno izobrazbo najmanj
V. stopnje),
•
predavatelj (pogoj: izpit za in člana višjih poveljstev in splošno
izobrazbo najmanj VI. stopnje).
Prva pomoč:
•
bolničar (pogoj: izpit za gasilca).
Informatika v gasilstvu:
•
informatik (pogoj: izpit za gasilca).
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VRSTE IZOBRAŽEVANJ
DOPOLNILNO USPOSABLJANJE
Vodenje članic:
•
vodja članic (izpit za vodjo enote in najmanj IV. stopnjo splošne
izobrazbe ali izpit za višjega strokovnega svetovalca).
Vodenje mladine:
•
mentor mladine (pogoj: tečaj za vodjo skupine in ima splošno
izobrazbo najmanj V. stopnje),
•
mentor mladine I. (pogoj: tečaj za vodjo skupine in za mentorja
mladine ter splošno izobrazbo V. stopnje).
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VRSTE IZOBRAŽEVANJ
DOPOLNILNO USPOSABLJANJE
Ostala dopolnilna in strokovna izobraževanja in
usposabljanja:
Gašenje notranjih požarov:
•
•
•
modul A (izpit za gasilca in nosilec IDA)
modul B (opravljen modul A)
modul C (opravljen modul B)
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VRSTE IZOBRAŽEVANJ
PERMANENTNO USPOSABLJANJE
Gasilske organizacije za strokovno in fizično sposobljenost
organizirajo permanentno usposabljanje, ki se izvaja v
obliki:
• seminarjev in posvetov s teoretičnim in praktičnim
spoznavanjem novosti na gasilskem in požarno
varnostnem področju,
• taktičnih vaj in nastopov z gasilsko tehničnimi sredstvi,
• gasilskih in gasilsko športnih tekmovanj in priprav za ta
tekmovanja,
• in obnovitvena usposabljanja namenjena posameznim
specialnostim.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA
UČNEGA PROCESA
OSNOVE ZA NAČRTOVANJE USPOSABLJANJ
• Pristojnosti – kompetence organizacije (PGD,
GZ, regija, ICZR Ig, GZS).
• Izpolnjevanje kadrovskih in prostorskih
pogojev.
• Predmetnik (izkazuje predmete in ure).
• Učni načrt (vsebina posameznih predmetov).
• Vsebina je didaktično prilagojena dejavnost.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA
UČNEGA PROCESA
Organizator gasilskega tečaja mora izvesti naslednje
aktivnosti:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
razpisati tečaj, ki se bo izvajal;
prijaviti tečaj in poskrbeti za razpis le – tega v aplikaciji VULKAN;
preveriti ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo predpisane pogoje;
pripraviti končen seznam tečajnikov;
pripraviti seznam ustreznih predavateljev;
sestaviti urnik predavanj;
ažurno obveščati tečajnike o poteku tečaja;
pripraviti sprejemne teste;
izvajati program po predpisanem učnem načrtu.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
1.1. OSNOVNI POJMI
• Definicija in pomen izobraževanja in usposabljanja.
• Odnos pedagogika, andragogika, didaktika, metodika,
psihologija.
• Odnos gasilstvo – gasilsko izobraževanje.
• Didaktika gasilskega izobraževanja (opredelitev
predmeta, splošna izhodišča, obseg in struktura
predmeta).
• Osnovni didaktični pojmi (cilj, vsebina, metoda, oblika,
količina, obremenitev, učna enota, metodična enota,
didaktično načelo, spremljava, vrednotenje,
ocenjevanje...).
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
1.2. IZOBRAŽEVALNE ZNAČILNOSTI
GASILCEV
SPECIFIKA IZOBRAŽEVANJA GASILCEV:
• Struktura, položaj in status gasilcev v družbi.
• Motivacija za izobraževanje.
• Razlike med različni generacijami, ki jih izobražujemo.
• Ali je dejavnost in program dejavnosti obvezen ali
prostovoljni.
• Gasilske vrednote.
• Stanje pedagoške in strokovne usposobljenosti
predavateljskega gasilskega kadra.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
SPOZNAVNA STRAN
IZOBRAŽEVANJA
• Izobraževanje je proces spoznavanja, kjer si
slušatelji pridobijo nova znanstvena spoznanja, novo
znanje. Pridobivanje novega znanja pa je v bistvu
spoznavni proces. To spoznavanje pa lahko izvršimo
preko:
• čutil
• razumevanja
• prakse.
• Od opazovanja k abstraktnemu mišljenju in od tod k
praksi.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
SPOZNAVNA STRAN
IZOBRAŽEVANJA
OPAZOVANJE
• V tem primeru s čutili zaznavamo dejstva, posameznosti. Opazovanje je višja stopnja
zaznavanja, ker se načrtuje, organizira in vodi.
MIŠLJENJE
• Z mišljenjem spoznavamo generalizacije, posplošitve, abstrakcije. Mišljenje je
duševni proces vzpostavljanja zvez in odnosov med vsemi objekti stvarnosti. Zato
mišljenje zajema miselne operacije, kot so: analiza, aplikacija, asociacija, dedukcija,
dokazovanje, posploševanje, induciranje, izločanje,…
PRAKSA
• Je aktiven odnos človeka do določenih nalog, problemov, narave in podobno,…
PSIHOLOŠKA PLAT IZOBRAŽEVANJA
• Delo pri usposabljanju je psihološko, intelektualno in emocionalno. Zato moramo
vzpostaviti predvsem intelektualno in emocionalno plat.
• Brez čustev ni učenja.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
SPOZNAVNA STRAN
IZOBRAŽEVANJA
učitelj
učenec
učna vsebina
Kdo naj usposablja gasilski kader?
Kdo naj usposablja občane?
Kako prepričati vse v pomen znanja in ravnanja?
Posebnosti usposabljanja pionirjev!
Posebnosti usposabljanja mladine!
Posebnosti usposabljanja članic!
Posebnosti usposabljanja članstva!
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
UČNE METODE
V nobenem teoretičnem pristopu k učno
vzgojnemu procesu ni toliko divergentnih stališč
in razlag, kakor je na področju učnih metod.
Vzrok za vse te nesporazume je v tem, da
definicijo učnih metod pogosto identificiramo z
mnogimi drugimi vprašanji izobraževanja, npr. z
viri za znanja, obliko dela, krajem izvajanja in
izobraževanja, učnimi sredstvi, stopnjami
učnega procesa,..
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
UČNE METODE
Učne metode so načini dela pri pouku. Ker pri
pouku delajo učitelji (tisti, ki učijo) in učenci (tisti,
ki se učijo), predavatelj in slušatelji, gasilski
častniki in skupina ali enota gasilcev ima vsaka
metoda dvostranski pomen tj., da se nanaša na
delo obeh strani. Tisti, ki uči uporablja te metode
s ciljem, da bi posredoval čim več znanja, tisti, ki
se učijo pa s ciljem, da bi se čim več naučili.
Učne metode so določene poti po katerih
predavatelj podaja znanja slušateljem.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
UČNE METODE
Metoda sama za sebe ne pomeni nič, je sestavni
del učno – vzgojnega procesa in je najtesneje
povezana s snovjo. Vsak predavatelj pri uporabi
metod zraven snovi vnaša svoj način uporabe
metod. Način, kako bo uporabljal učne metode
se imenuje učna tehnika. Vse skupaj pa je
najtesneje povezano z individualnimi lastnostmi
učitelja kot so: temperament, delovna praksa,
strokovni pristop, pedagoški pristop, psihološki
pristop,…
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
UČNE METODE
Vrste učno-vzgojnih metod:
• metoda razlage,
• metoda razgovora,
• metoda dela s tekstom,
• metoda demonstracije,
• metoda diskusije,
• metoda praktičnega dela,
• metoda urjenja in vaj.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
UČNE METODE
IZBOR UČNIH METOD
Pri izboru metod vpliva mnogo dejavnikov: npr. učna
oziroma delovna vsebina. Tako bomo uporabili drugačne
metode pri predstavitvi organizacijskih in zakonskih
predpisov, kot pri gasilski taktiki in podobno. Pri delu z
mlajšo populacijo se več uporablja metoda razgovora,
demonstracije ter načela vzgojnosti in postopnosti, pri
delu s starejšo populacijo pa se več uporablja metoda
razlage in diskusije. Na izbor metod vplivajo tudi
razpoložljiva učna sredstva, značilnosti učenja in
podobno.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
UČNE METODE
IZBOR UČNIH METOD
Na izbor metod v gasilski dejavnosti vplivajo tudi posebnosti gasilske
dejavnosti, kot so:
•
Področje gasilske dejavnosti, ki je lahko preventivno ali operativno.
Preventivno zajema normalen izbor metod, medtem, ko
zahtevnost gasilske kurative zahteva posebne prijeme. V tem
primeru se človek pripravlja za delo v izrednih razmerah, saj mora
znanje in spretnosti uporabiti v razmerah, ko gre za ogroženost
ljudi, premoženja, pomembne pa so tudi psihološke kvalitete.
•
Prostovoljnost gasilskega dela, kar zahteva večjo stopnjo
vzgojnosti, motivacije in zavesti. Pri drugih oblikah izobraževanja
je potreba zaradi poklica, napredovanja, ki ima materialne efekte,
pri gasilski dejavnosti pa je delo povezano s humanostjo in
nekaterimi drugimi vrednotami.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
UČNE METODE
IZBOR UČNIH METOD
Dinamičnost učnih metod se izraža v njihovem
neprestanem izmenjavanju v vseh njihovih vrstah in
variantah, vendar to izmenjavanje ne sme biti nekaj
naključnega in formalnega, marveč premišljeno in
smotrno, to pomeni, da je pri posamezni učni situaciji
potrebno izraziti najučinkovitejšo in najbolj ekonomično
učno metodo. To je hkrati tudi temeljni kriterij za izbor
učnih metod. S tako njihovo premišljeno izmenjavo
dosegamo potrebno dinamičnost in hkrati
ekonomičnost pouka. O vsem tem pa seveda odloča
učitelj, predavatelj, vaditelj oz. tisti, ki vodi učni proces.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
METODA RAZLAGE
•
•
Metoda učne razlage je način dela pri pouku, ko učitelj ali predavatelj
verbalno razlaga kakšne dele učne vsebine. Imenuje se tudi monološka
metoda.
Pri poučevanju je človek zmeraj uporabljal ustni govor, kot temeljno obliko
človekovega izobraževanja. Z govorom človek izraža dejstva in
posplošitve; navaja tisto, kar je bilo v preteklosti, kar se dogaja v
sedanjosti in anticipira v prihodnost; razlaga procese, misli in čustva,
potrebe, želje in interese. Govor omogoča človeku, da se o vsem izrazi in
zato je učna razlaga najpomembnejša učna metoda. Za to metodo je
značilno, da v kratkem času lahko podamo mnogo snovi, je torej zelo
ekonomična. Zato uporabljamo to metodo, če ni dosti časa. Prikladna je,
ko posredujemo novo gradivo s katerim slušatelji še niso dovolj
seznanjeni. Ta metoda je zelo lahka za uporabo. Slabost te metode je v
tem, da ni možno spremljati, kako slušatelji dojemajo, slušatelji pa so
pasivni. Pridobljena znanja so običajno kratkotrajna, zato je potrebno več
ponavljanja. Podajajo se tudi gotove misli, zato slušatelji ne sodelujejo.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
METODA RAZGOVORA
Je način dela pri pouku v obliki dialoga med učiteljem in učenci, pa tudi med
učenci. Tu sta v razgovoru obe strani enako vredni s tem, da učitelj vodi in
usmerja razgovor.
Ta metoda ima dva sestavna dela:
•
vprašanje,
•
odgovor.
Vprašanje:
Je tisti del verbalne komunikacije s katerim se človek obrača na drugega
človeka, z željo, da bi z odgovorom dobil zahtevano informacijo. Vendar
pri izboru vprašanj ta metoda zahteva ustrezni pristop saj so vsa
vprašanja lahko:
•
•
•
•
•
•
•
alternativna,
indirektna,
enoznačna, mnogoznačna,
zvijačna,
kategorična,
pomožna,
razvojna in podobno.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
METODA RAZGOVORA
Odgovor:
•
Je druga strukturna komponenta razgovora. Po vrsti vprašanj se razlikuje
tudi vrsta odgovorov, zato imamo tudi rek: »Kakšno vprašanje, takšen
odgovor!« Odgovor je tudi odvisen od poznavanja vsebine, na katero se
nanaša vprašanje, kot tudi na sposobnost verbalnega izražanja.
•
Razgovorna metoda je zelo uporabna, še posebej pri delu z mladimi, ker
aktivira dejavnost mladih, slušateljev. Slušatelji so enakopravni, kritični in
znanja so trajnejša. Je pa manj sistematična in manj ekonomična. Je
primerna, če so dosežena zadostna predhodna znanja.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
METODA DISKUSIJE
•
•
Je konfrontacija mnenj in stališč o določenih učnih vprašanjih in
problemih med učiteljem – predavateljem in učencem –
slušateljem. Rešitve lahko dajeta obe strani, za končno odločitev
pa se izberejo rešitve, ki imajo več dokazov. Ta metoda je manj
ekonomična od drugih metod. V diskusiji morajo biti ustrezno
oblikovana tudi pravila, da lahko govore le tisti, ki ima kaj novega k
pojasnitvi problema. Prav tako se diskusija ne sme oddaljevati od
reševanja problema. Pri diskusiji se mora upoštevati sogovornike.
Diskusija je primerna v seminarski obliki dela, ko z izmenjavo
izkušenj in mnenj pridemo do določenih rešitev.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
METODA URJENJA IN VAJ
•
•
Z vsemi dosedanjimi metodami se realizira le del izobraževalnih
nalog pouka, v glavnem le pridobivanje znanja. Za gasilsko
dejavnost je značilno zraven potrebnega znanja tudi oblikovati
veščine in si pridobiti navade, kar pa sodi k funkcionalni nalogi
pouka tj. razvijanje delovnih sposobnosti na področju požarne
operative.
Brez dvoma si je znanje nujno potrebno pridobiti pred razvijanjem
delovnih sposobnosti, ker je znanje podlaga za sposobnosti.
Pridobivanje sposobnosti je najtesneje povezano z vajami oz.
urjenjem. Tako kot ljudje v različnih poklicih pridobivajo svoje
delovne sposobnosti v dolgotrajnih vajah, je ta naloga istovetna z
gasilsko kurativo. Vsaka vaja je povezana s procesom urjenja, ki
običajno traja skozi daljše časovno obdobje.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
METODA URJENJA IN VAJ
Proces urjenja ima tri faze:
• seznanitev s ciljem (uvod in motivacija),
• demonstracija dejavnosti z metodo
demonstracije,
• organizirano ponavljanje dejavnosti, kar zajema
plansko ponavljanje gibov in dejanj.
Sledi ponovna razlaga, dopolnitve, prikaz,
pojasnjevanje in vse se ponavlja tako dolgo, da
se dosežejo ustrezne spretnosti.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
MATERIALNO TEHNIČNA PLAT
USPOSABLJANJA
Zajema učila in pripomočke, ki so nenadomestljivi pri učno- vzgojnem
procesu.
•
UČILA: so predmeti o katerih se učimo npr.: gasilnik, trojak,
gasilska cev in podobno.
•
UČNI PRIPOMOČKI: so sredstva, ki jih rabimo pri demonstracijski
metodi pouka. Na primer: grafoskop, episkop, kinoaparature,
video, kreda, tabla in podobno.
Nekoč se tehničnim pripomočkom pri pouku ni dajala posebna
pozornost, danes pa so vse važnejši zaradi:
•
skrajšanja št. ur pouka,
•
časovnega in krajevnega približanja neke vsebine,
•
prikazovanja procesa ali akcije,
•
nazornosti.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI
Ob uporabi učil in učnih pripomočkov se lažje
spremlja pouk in omogoči se postopen razvoj
mišljenja. Da bo učilo in učni pripomoček
učinkovito mora imeti določene lastnosti:
•
•
•
•
mora biti varno in originalno,
da čim boljše predstavi pojme in predmete,
prilagojeno mora biti skupini slušateljev, da jih
privlači,
mora biti estetsko in zgledno, da privlači.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
PRIPRAVE NA POUK
•
•
•
•
Vsebinska priprava
Organizacijska priprava
Učno vzgojni proces je zelo zahtevna dejavnost, ki je odvisna od
načina in kakovosti predavateljeve priprave.
Malo poklicev je pri katerih bi bila priprav za delo tako pomembna
kot pri učenju. Priprave so potrebne tem bolj, če predavatelj dela
pred veliko skupino učencev – slušateljev z različni
individualnostmi, ki jih mora izobraževati in oblikovati v osebnosti.
Oblikovati osebnost pa je zelo zahtevno in delikatno, bistveno
težje od oblikovanja mrtve materije. Učno – vzgojno delo zahteva,
da tisti, ki se temu posveti, mora zraven neposrednega dela s
skupino ali posameznikom, opraviti še obsežne priprave.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
PRIPRAVE NA POUK
Priprave na učno – vzgojni proces v celoti
zajemajo:
• strokovno pripravo,
• metodično pripravo,
• materialno, organizacijsko – tehnično pripravo,
• pripravo udeležencev,
• podrobno učno pripravo.
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
LITERATURA
•
•
•
•
•
•
•
Zakon o gasilstvu, Uradni list RS, št. 113/05
Zakon o varstvu pred požarom, Ur. list RS št. 3/07
Pravila gasilske službe, Uradni list RS št.52/010
Posebna pravila gasilske službe ….
Mirt I., Didaktično metodični priročnik za predavatelje in inštruktorje v
gasilskih organizacijah, GZS, Ljubljana 1997
Poljak, V.: Didaktika, DZS, Ljubljana, 1974.
Božič B., Predmetniki in učni programi za pridobitev činov v gasilski
organizaciji
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji
VPRAŠANJA
VPRAŠANJA - IZOBRAŽEVANJE GASILCEV
•
1. 1. Kakšne vrste gasilskih izobraževanj imamo?
•
2. Kaj sodi k temeljnemu izobraževanju in kakšni so pogoji za pristop?
•
3. Kaj sodi k dopolnilnemu izobraževanju in kakšni so pogoji za pristop?
•
4. Kaj zajema permanentno izobraževanje?
•
5. Katere aktivnosti mora izvesti organizator gasilskega tečaja?
•
6. Kaj veš o spoznavni strani izobraževanja?
•
2. Opredeli splošno uporabo učnih metod!
•
3. Naštej vrste učno – vzgojnih metod!
•
4. Kaj vpliva na izbor učnih metod?
•
5. Katere sposobnosti gasilske dejavnosti moramo upoštevati pri izboru učnih metod?
•
6. Kaj veš o metodi razlage?
•
8. Opredeli metodo razgovora!
•
9. Kaj veš o metodi urjenja in vaj?
•
10. Kaj veš o učilih?
•
11. Kaj veš o učnih pripomočkih?
•
12. Kakšne lastnosti mora imeti učilo in učni pripomoček?
•
13. Kakšen je pomen priprave na pouk?
•
15. Kaj zajema strokovna priprava in zakaj je pomembna?
•
16. Skupinsko delo ali izdelek: organizacija in izvedba tečaja v PGD
Tečaj za vodjo skupine
Izobraževanje v gasilski organizaciji