izobraževanje

Download Report

Transcript izobraževanje

TEČAJ ZA VODJE ENOT

IZOBRAŽEVANJE

Avtor: mag. Janez Merc, VisGČ I September 2012 Gradivo dopolnil: Vinko Zobec, VGČ II Januar 2014

UVOD

• • •

Ali se želimo učiti – naučiti?

Ali želimo učiti in usposabljati?

Pravne osnove za izobraževanje in usposabljanje gasilcev

• Zakon o gasilstvu • Zakon o varstvu pred požari • Pravila gasilske službe • Posebna pravila gasilske službe Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

VSEBINA PREDMETA

1. Vrste gasilskih usposabljanj 2.

Načrtovanje in organizacija gasilskih tečajev 3.

4.

Temeljne osnove izobraževanja - pojmi Izobraževalne značilnosti gasilcev 5. Spoznavna stran izobraževanja 6. Učne metode 7. Materialno tehnična plat pouka 8. Priprave na pouk 9. Učna načela 10. Motivacija in izobraževanje 11. Vrednotenje izobraževanja Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJ V GASILSTVU

• temeljno • dopolnilno • permanentno

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJ TEMELJNO USPOSABLJANJE

Temeljno usposabljanje za opravljanje gasilske službe in vodenje operativnih enot

je osnova za pridobitev čina .

• • • • • • VRSTE USPOSABLJANJ: osnovno usposabljanje za gasilca in nadaljevalni tečaj; tečaj za vodjo skupine; najmanj 2 leti v činu gasilca tečaj za vodjo enote (oddelka); najmanj 2 leti staža vodje sk.

tečaj za vodjo enot (voda, čete); najmanj 2 leti staža vodja en.

tečaj za člane višjih poveljstev; 3 leta staža poveljnika … tečaj za gasilske vodje v regiji in državi.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJ DOPOLNILNO USPOSABLJANJE

Pridobitev določenega

naziva specialnosti

snovi, bolničar, tehnično reševanje, uporabnik dihalnih aparatov, notranji požari … (nevarne

Strojništvo:

• • • strojnik , (gasilec) strojnik avtolestve (gasilec, C kat.) orodjar , (vodja skupine in strojnik)

Zaščito dihal:

• • uporabnik dihalnega parata , (gasilec) skrbnik dihalnih zaščitnih naprav , (vodja enote in nos. dih. ap.) Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJ DOPOLNILNO USPOSABLJANJE

Radijske zveze:

• • uporabnik radijskih postaj , (gasilec) skrbnik za radijske postaje , (vodja skupine in upor. rad. postaj)

Tehnično reševanje:

• tehnični reševalec, (gasilec in najmanj III. st. iz.)

Nevarne snovi:

• reševalec ob nesrečah z nevarnimi snovmi, (vodja skupine in nos. dih. aparat, najmanj IV.st. iz.)

Požari v naravi:

• gašenje požarov v naravnem okolju , (gasilec) Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJ DOPOLNILNO USPOSABLJANJE

Reševanje na vodi in iz vode:

• • • • • reševalec na vodi, vodja čolna, potapljač*, potapljač**, potapljač***.

(gasilec) (vodja skupine in (gasilec) reš. na vodi)

Ocenjevanje gasilsko športnih disciplin:

• sodnik gasilskih in gasilsko športnih disciplin, (vodja enote)

Gašenje notranjih požarov:

• modul A (nosilec dih. aparata) • • modul B modul C Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJ DOPOLNILNO USPOSABLJANJE

Poučevanje:

• • inštruktor, (vodja enote in najmanj V. st. iz.) predavatelj, (višja poveljstva in najmanj VI. st. iz.)

Prva pomoč:

• bolničar, (gasilec)

Informatika v gasilstvu:

• informatik, (gasilec)

Vodenje članic:

• vodja članic, (vodja enot in najmanj IV. st. iz. ali v. strok. svet.)

Vodenje mladine:

• • mentor mladine, (vodja skupine in najmanj IV. st. iz.) mentor mladine I. (vodja skupine, mentor in V. st. iz.) Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJ DOPOLNILNO USPOSABLJANJE

Ostala dopolnilna in strokovna izobraževanja in usposabljanja: • • usposabljanje za varno delo z motorno žago, usposabljanje za delo s helikopterjem .

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

VRSTE IZOBRAŽEVANJ PERMANENTNO USPOSABLJANJE

Gasilske organizacije za strokovno in fizično usposobljenost organizirajo permanentno usposabljanje, ki se izvaja v obliki: • • • seminarjev in posvetov s teoretičnim in praktičnim spoznavanjem novosti na gasilskem in požarno varnostnem področju; taktičnih vaj in nastopov z gasilsko tehničnimi sredstvi; gasilskih in gasilsko športnih tekmovanj in priprav za ta tekmovanja; • in obnovitvena usposabljanja namenjena posameznim specialnostim.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA UČNEGA PROCESA

• • • • • OSNOVE ZA NAČRTOVANJE USPOSABLJANJ Pristojnosti – kompetence organizacije (PGD, zveza, regija, Ig, GZS).

Izpolnjevanje kadrovskih in prostorskih pogojev.

Predmetnik (izkazuje predmete in ure).

Učni načrt (vsebina posameznih predmetov).

Vsebina je didaktično prilagojena dejavnost.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

OGANIZACIJA IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA

PGD • osnovni tečaj za gasilca GZ • nadaljevalni tečaj za gasilca • tečaj za vodjo skupine • tečaj za vodjo enote • tečaj za strojnika • tečaj za orodjarja • tečaj za bolničarja • tečaj za uporabnika radijskih postaj • tečaj za inštruktorja radijskih zvez GZS • vse druge predpisane oblike strokovnega izobraževanja in usposabljanja, ki niso v pristojnosti PGD in GZ.

Nadaljevalni tečaj za gasilca Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo

NAČRTOVANJE IN ORGANIZACIJA UČNEGA PROCESA

• • • • • • • • Organizator gasilskega tečaja mora izvesti naslednje aktivnosti: razpisati tečaj, ki se bo izvajal; prijaviti tečaj in poskrbeti za razpis v aplikaciji VULKAN; preveriti ali prijavljeni kandidati izpolnjujejo predpisane pogoje; pripraviti seznam ustreznih predavateljev; sestaviti urnik predavanj; pripraviti sprejemne teste; izvajati program po predpisanem učnem načrtu.

pripraviti končen seznam tečajnikov; ažurno obveščati tečajnike o poteku tečaja; Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

OSNOVNI POJMI

• Definicija in pomen izobraževanja in usposabljanja.

Izobraževanje je proces pridobivanja znanja, spretnosti in navad.

• Odnos pedagogika, andragogika, didaktika, metodika, psihologija.

• Odnos gasilstvo – gasilsko izobraževanje.

• Osnovni didaktični pojmi (vsebina, učna enota, cilj, oblika, metoda, količina, obremenitev, metodična enota, didaktično načelo, spremljava, vrednotenje, ocenjevanje...). Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

IZOBRAŽEVALNE ZNAČILNOSTI GASILCEV

SPECIFIKA IZOBRAŽEVANJA GASILCEV : • Struktura, položaj in status gasilcev v družbi.

• Motivacija za izobraževanje.

• Razlike med različni generacijami, ki jih izobražujemo.

• Ali je dejavnost in program dejavnosti obvezen ali prostovoljn?

• Gasilske vrednote (prostovoljnost, humanost, solidarnost…) .

• Stanje pedagoške in strokovne usposobljenosti predavateljskega gasilskega kadra.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA

Izobraževanje je proces spoznavanja, kjer si slušatelji pridobijo nova znanstvena spoznanja, novo znanje … Spoznavanje pa lahko izvajamo preko: • čutil, • razumevanja, • prakse, • od opazovanja k abstraktnemu mišljenju in od tod k praksi.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA

OPAZOVANJE • V tem primeru s čutili zaznavamo dejstva, posameznosti . Opazovanje je višja stopnja zaznavanja, ker se načrtuje, organizira in vodi .

MIŠLJENJE • Mišljenje je duševni proces vzpostavljanja zvez in odnosov med vsemi objekti stvarnosti . Zato mišljenje zajema miselne operacije, kot so: analiza, aplikacija, asociacija, dedukcija, dokazovanje, posploševanje, induciranje, izločanje,… Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA

PRAKSA • Je aktiven odnos človeka do določenih nalog, problemov, narave in podobno,… PSIHOLOŠKA PLAT IZOBRAŽEVANJA • Delo pri usposabljanju je psihološko, intelektualno in emocionalno . Zato moramo vzpostaviti predvsem intelektualno in emocionalno plat.

• Brez čustev ni učenja .

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA

Pouk ali učni proces je načrtovan in sistematično organiziran sistem izobraževanja.

učitelj

učenec

didaktični trikotnik

učna vsebina

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

SPOZNAVNA STRAN IZOBRAŽEVANJA

Osnovne naloge učnega procesa: • pridobivanje znanja (opazovanje, poslušanje …) • razvijanje sposobnosti, spretnosti in navad (usposabljanje za življenje) • oblikovanje osebnosti (vztrajnost, natančnost, odgovornost, delavnost) Kdo naj usposablja gasilski kader?

Kako prepričat vse v pomen znanja in ravnanja?

Posebnosti usposabljanja pionirjev.

Posebnosti usposabljanja mladine.

Posebnosti usposabljanja članic.

Posebnosti usposabljanja članstva .

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

MIKROARTIKULACIJA POUKA

Mikroartikulacija pouka je del operativne (neposredne) učne priprave učitelja.

• dejavnosti učitelja in učencev, predvidene v posameznih učnih korakih, in njihovo predvideno trajanje, • učne metode in učne oblike, • učna sredstva (gradiva, pripomočke, učila).

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE OBLIKE

Z ustrezno obliko se namreč organizator učnega procesa odloča o

stopnji vključevanja

.

in moči učenčevega aktivnega

Učne oblike v širšem smislu besede: • tečaj znanje organiziramo, kadar želimo posredovati potrebno manjkajoče • seminar nove vsebine želimo povezati z že pridobljenimi izkušnjami zato uporabljamo sodobne in bolj dinamične metode (diskusija, razprava).

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE OBLIKE

Učne oblike v ožjem smislu besede: • frontalna (plenarna), • skupinska, • delo v dvojicah in • delo posameznika.

Posebne oblike andragoškega dela: • konzultacije • inštrukcije, • učni krožek in • mentorsko delo.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODE

Učne metode so načini dela pri pouku . Ker pri pouku delajo učitelji (tisti, ki učijo) in učenci (tisti, ki se učijo), predavatelj in slušatelji, gasilski častniki in skupina ali enota gasilcev ima vsaka metoda dvostranski pomen tj., da se nanaša na delo obeh strani. Tisti, ki uči uporablja te metode s ciljem, da bi posredoval čim več znanja, tisti, ki se učijo pa s ciljem, da bi se čim več naučili. Učne metode so določene poti po katerih predavatelj podaja znanja slušateljem.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODE

Metoda sama za sebe ne pomeni nič, je sestavni del učno– vzgojnega procesa in je najtesneje povezana s snovjo .

Vsak predavatelj pri uporabi metod zraven snovi vnaša svoj način uporabe metod.

Način, kako bo uporabljal učne metode se imenuje učna tehnika .

Vse skupaj individualnimi lastnostmi pa je najtesneje učitelja kot so: delovna praksa, strokovni pristop, povezano z temperament, pedagoški pristop, psihološki pristop,..

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODE

Vrste učno-vzgojnih metod : • metoda razlage, • metoda razgovora, • metoda dela s tekstom, • metoda demonstracije, • metoda diskusije, • metoda praktičnega dela, • metoda urjenja in vaj.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODE IZBOR UČNIH METOD

Na izbor metod vplivajo razpoložljiva učna sredstva , značilnosti učenja, starost učencev … Tako bomo uporabili drugačne metode pri predstavitvi organizacijskih in zakonskih predpisov, kot pri gasilski taktiki in podobno . Pri delu z mlajšo populacijo se več uporablja metoda razgovora, demonstracije ter načela vzgojnosti in postopnosti, pri delu s starejšo populacijo pa se več uporablja metoda razlage in diskusije. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODE IZBOR UČNIH METOD

• • Na izbor metod v gasilski dejavnosti vplivajo tudi posebnosti gasilske dejavnosti, kot so: Področje gasilske dejavnosti, ki je lahko operativno .

preventivno ali Prostovoljnost gasilskega dela , ki zahteva večjo stopnjo vzgojnosti, motivacije in zavesti. Pri drugih oblikah izobraževanja je potreba zaradi poklica, napredovanj in ima materialne učinke; pri gasilski dejavnosti pa je delo povezano s humanostjo .

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODE IZBOR UČNIH METOD

Ker je učni proces zapleten, celosten in dinamičen , to tudi vpliva na izbor učno-vzgojnih metod.

Učiteljeva naloga je, da spozna to bogastvo načinov dela in, da jih v učnem delu uporablja, ne da bi uporabljal in podcenjeval ene, opuščal ali precenjeval pa druge.

Celotnost metodičnih pristopov se nanaša na povezovanje učno-vzgojnih metod v času učnega procesa. To povezovanje je lahko simultano glede na sinhroniziranje tj. hkratno uporabo več metod.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNE METODE IZBOR UČNIH METOD

Dinamičnost učnih metod neprestanem izmenjavanju se izraža v njihovem v vseh njihovih vrstah in variantah, vendar to izmenjavanje ne sme biti nekaj naključnega in formalnega, marveč premišljeno in smotrno, to pomeni, da je pri posamezni učni situaciji potrebno izraziti najučinkovitejšo in najbolj ekonomično učno metodo.

S premišljeno izmenjavo metod dosegamo potrebno dinamičnost in hkrati ekonomičnost pouka. O vsem tem pa seveda odloča učitelj, predavatelj, vaditelj oz. tisti, ki vodi učni proces.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZLAGE

• • • • Metoda učne razlage je način dela pri pouku, ko učitelj ali predavatelj verbalno razlaga dele učne vsebine. Pri poučevanju je človek zmeraj uporabljal interese.

ustni govor , kot temeljno obliko človekovega izobraževanja. Z govorom človek izraža dejstva in posplošitve; navaja tisto, kar je bilo v preteklosti, razlaga procese, misli in čustva, potrebe, želje in Za to metodo je značilno, da v kratkem času lahko podamo mnogo snovi , je torej zelo ekonomična. Prikladna je, ko posredujemo novo gradivo s katerim slušatelji še niso dovolj seznanjeni. Slabost te metode je v tem, da ni možno spremljati, kako slušatelji dojemajo, slušatelji pa so pasivni. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZLAGE

Vrsta razlage: Po številu razlagalcev: • z enim razlagalcem, • • z dvema razlagalcema, panel razlaga.

Po naravi učnih vsebin: • predavanje, • • • • • • pripovedovanje, opisovanje, obrazložitev, pojasnjevanje, premišljevanje, dokazovanje, poročanje.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZLAGE

Predavanje: Je strogo, sistematično, zgoščeno podajanje snovi . Predavanje je bogato s splošnimi analizami. Slabost je, ker je dolgočasno, utruja ljudi, lahko zelo slabo vpliva na motivacijo ljudi.

• Pripovedovanje: Je ustno razlaganje objektivnih dogodkov in subjektivnih doživljajev.

Pripovedovanje je lahko obsežno in podrobno z vnašanjem čustvenih doživetij. Primeri v gasilstvu: pripovedovanje o kakšnem požaru ali drugi nesreči, pripovedovanje o kakšni vaji, dosežkih tehnike, o nekem dogodku iz katerega potegnemo kakšno koristno poučitev .

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZLAGE

Opisovanje Opisovanje, kot oblika ustnega razlaganja se uporablja, kadar želimo z besedami izraziti različne zunanje lastnosti objektov in pojavov.

To je verbalno slikanje resničnosti . Opisovati je možno vse tisto, kar s čustvi doživimo.

• Obrazložitev: Je posebna oblika ustnega razlaganja, s katero podrobneje spoznamo določene ugotovitve o številnih pojavih in objektivni stvarnosti . Z obrazložitvijo moramo obrazložiti vse tisto, kar je v zvezi z ugotovitvami nevidno in nejasno. Obrazložitev npr. proces gorenja, gašenje ob raznih situacijah. Obrazložitve se po navadi podajo po določenih vprašanjih .

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZLAGE

• • Pojasnjevanje: Je najvišja in hkrati najtežja oblika ustnega razlaganja, ki jo uporabljajo za razlago abstrakcij, posplošitev,… To pomeni, da pojasnjujemo pojme, pravila, principe, metode, zakone, definicije, sklepe, dokaze, odnose, norme, funkcije, misli, probleme,… V gasilstvu je ta metoda pogosto v rabi, saj pojasnjujemo pogosto določene nevarnosti, pravila in zakone, pojme o gorenju, požaru, nevarnih snoveh principe delovanja tehnike, dokaze za nesreče… Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZLAGE

Premišljevanje: Premišljevanje ali meditacija je glasno razglabljanje zanj ni dovolj raziskan ali proučen. , kadar pride človek v položaj, da rešuje težaven problem, ki še Pri gasilskem delu se mnogokrat znajdemo v situaciji, ko glasno povezujemo znanje in izkušnje pri reševanju določenih problemov, kot so vzroki požarov in nesreč… • Dokazovanje: Se uporablja največkrat v obliki poročanja o nekem dogodku ali predmetu . Poročanje mora biti sistematično in pregledno.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZGOVORA

Je način dela pri pouku v obliki dialoga med učiteljem in učenci, pa tudi med učenci. V razgovoru obe strani enakovredni s tem, da učitelj vodi in usmerja razgovor. • • Ta metoda ima dva sestavna dela: Vprašanje.

Odgovor.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZGOVORA

Vprašanje: Je tisti del verbalne komunikacije s katerim se človek obrača na drugega človeka, z željo, da bi z odgovorom dobil zahtevano informacijo . Vendar pri izboru vprašanj ta metoda zahteva ustrezni pristop saj so vsa vprašanja lahko: • alternativna (dve možnosti) • • • • • • enoznačna (točno določeno) zvijačna (zmedejo učenca) kategorična (kje, kaj, zakaj …) razvojna, pomožna (pri izvajanju posplošitev) retorična (učitelj sam odgovarja) sugestivna (v vprašanju je odgovor) Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZGOVORA

• Odgovor: Je druga strukturna komponenta razgovora . Po vrsti vprašanj se razlikuje tudi vrsta odgovorov, zato imamo tudi rek: »Kakšno vprašanje, takšen odgovor!« • Razgovorna metoda je zelo uporabna, še posebej pri delu z mladimi, ker aktivira dejavnost mladih, slušateljev. Slušatelji so enakopravni, kritični in znanja so trajnejša. Je pa manj sistematična in manj ekonomična.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA RAZGOVORA

• • • •

Metodo pogovora uporabljamo v več oblikah.

dirigiran pogovor

(vprašanja izrazito vzpodbujajo učence k razmišljanju; npr: naj mi pokaže, naštejte,...)

spontana vprašanja

(udeleženci postavljajo vprašanja, pomembna je klima, da bodo sproščeni),

prosti učni razgovor

(učitelj ne vodi razgovora ampak ga samo usmerja, vsakdanji pogovor),

diskusija

(debatni) razgovor (razgovor o predmetu ali dogodku, ki ga vsi poznajo, vsak pove svoja stališča, ki jih argumentira).

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA DELA S TEKSTOM

Pri izobraževalnem procesu se srečujemo s številnimi vrstami tekstov, v učbenikih, priročnikih, delovnih zapisih, poročilih, referatih, člankih, zbornikih,… Pri delu z mladimi je ta metoda neobhodna, uporablja pri delu s starejšo populacijo.

vse pogosteje pa se Prednosti te metode: • • • velika preciznost; bogati besedni zaklad in verbalno izražanje, sistematičnost; aktivnost učenca, ki lahko kontrolira, kako je dojel snov, preglednost učenja.

Pomanjkljivost te metode: • ni dinamična, • fizično in psihično utruja učence, • ni priporočljiva pretirana uporaba.

V gasilstvu se ta metoda uspešno rabi pri teoretični pripravi na vaje, pri pripravi na sojenje na tekmovanjih.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA DEMONSTRACIJE

Demonstracija (lat. demonstratore – pokazati) je kazanje pri pouku. Kažemo vse tisto, kar je mogoče perceptivno doživeti . Zato je ta metoda najtesneje povezana z materialno tehnično platjo izobraževanja. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA DEMONSTRACIJE

Vrste demonstracij: Demonstracija statičnih predmetov: • • • • uporaba izvirne materije (aparati, maske,..), uporaba modelov, maket, presekov,…, uporaba slik, fotografij, demonstracij, uporaba diapozitivov in epiprojekcij, • uporaba filmov.

Demonstracija dinamičnih pojavov: • • uporaba shem, grafikonov, skic in podobno; izvedba poizkusov (uporaba gasilnega aparata, hidranta,…), • • • uporaba slikovnega materiala, ki zajema dinamiko; obiski vaj, akcij, uporaba eksperimentov.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA DEMONSTRACIJE

Splošna pravila uspešnosti demonstracije: • predmet oziroma tisto, kar kažemo, naj bo dovolj veliko, stvarno, varno (cepitev jeder), estetsko, privlačno, čisto ...

• sliko uporabimo le takrat kadar ni naravnega predmeta (gas. aparat), • uporaba video posnetka je pomembna zaradi možnosti prikazovanja procesov v upočasnjenem gibanju ali celo ustavitev posnetka (priprave na tekmovanja), • večino gibov se kandidati naučijo, ko opazujejo izvajalce (prvič pokažemo gib v celoti, nato pa ga razčlenimo).

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA DISKUSIJE

• Je konfrontacija mnenj vprašanjih in problemih med učiteljem/predavateljem in učencem/slušateljem. in stališč o določenih učnih Rešitve lahko dajeta obe strani, za končno odločitev pa se izberejo rešitve, ki imajo več dokazov. Ta metoda je manj ekonomična od drugih metod. V diskusiji morajo biti ustrezno oblikovana tudi pravila, da lahko govore le tisti, ki ima kaj novega k pojasnitvi problema. Pri diskusiji se mora upoštevati sogovornike. Diskusija je primerna v seminarski obliki dela, ko z izmenjavo izkušenj in mnenj pridemo do določenih rešitev.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA PRAKTIČNEGA DELA

Praktično delo je aktiven odnos človeka do materije in narave sploh, da bi jo spreminjal. Za uporabo te metode morajo biti izpolnjeni določeni materialno tehnični pogoji. V poštev pride npr. pri demonstraciji gašenja .

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA URJENJA IN VAJ

• • • Z vsemi dosedanjimi metodami se realizira le del izobraževalnih nalog pouka, v glavnem le pridobivanje znanja. Za gasilsko dejavnost je značilno zraven potrebnega znanja oblikovati tudi veščine in si pridobiti navade.

Pridobivanje sposobnosti je najtesneje povezano z vajami oz. urjenjem . Vsaka vaja je povezana s procesom urjenja, ki običajno traja skozi daljše časovno obdobje. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

METODA URJENJA IN VAJ

• • • Proces urjenja ima tri faze: seznanitev s ciljem (uvod in motivacija), demonstracija organizirano dejavnosti z metodo demonstracije, ponavljanje dejavnosti, kar zajema plansko ponavljanje gibov in dejanj.

Sledi ponovna razlaga, dopolnitve, prikaz, pojasnjevanje in vse se ponavlja tako dolgo, da se dosežejo ustrezne spretnosti.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

• • • •

METODA URJENJA IN VAJ

Po načinu vodenja je urjenje: urjenje posameznika s samokontrolo; urjenje posameznika s pomočjo vaditelja; urjenje skupine z enim vaditeljem; urjenje skupine z več vaditelji.

• • • Urjenje je po obsegu lahko: segmentalno, ko se vadi le eno dejanje; • • • celostno, ko se vadi cela vaja.

Najboljši rezultati se dosežejo, če je postopek urjenja naslednji: dobra teoretična priprava; individualno urjenje segmentov; kolektivno urjenje s kolektivnim vodenjem; popravljanje napak.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

• •

MATERIALNO TEHNIČNA PLAT

USPOSABLJANJA

zajema učila in pripomočke, ki so nenadomestljivi pri učno- vzgojnem procesu.

UČILA : so predmeti o katerih se učimo npr.: gasilni aparat, trojak, gasilska cev...

UČNI PRIPOMOČKI : so sredstva, ki jih rabimo pri demonstracijski metodi pouka . Na primer: grafoskop, projektor, računalnik, kreda, tabla… Nekoč se tehničnim pripomočkom pri pouku ni dajala posebna pozornost, danes pa so vse važnejši zaradi: • • • • skrajšanja št,.ur pouka; časovnega in krajevnega približanja neke vsebine; prikazovanja procesa ali akcije; nazornosti.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

MATERIALNO TEHNIČNA PLAT USPOSABLJANJA

V osnovi ločimo naslednja učna sredstva: • vizualna ( vidno sprejemanje podatkov ) • auditivna (posredujemo in prenesemo zvočno podobo nekega predmeta, pojava, procesa ) ter • audiovizualna sredstva (delujejo hkrati na vid in sluh ).

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI KAKO si ZAPOMNIMO?

• • • • • • kar BEREMO kar SLIŠIMO kar VIDIMO kar SLIŠIMO IN VIDIMO kar sami IZGOVORIMO kar sami NAREDIMO 10% 20% 30% 50% 70% 90% Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI

• • • • Pri uporabi učil in učnih pripomočkov se mišljenja . Da bo lažje spremlja pouk in omogoči se postopen razvoj učilo in učni pripomoček učinkovito mora imeti določene

lastnosti:

mora biti varno in originalno ; da čim boljše predstavi pojme in predmete ; prilagojeno mora biti skupini slušateljev , da jih privlači; mora biti estetko in zgledno Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

PRIPRAVE NA POUK

• •

Vsebinska priprava.

Organizacijska priprava.

• • Učno vzgojni proces je zelo zahtevna dejavnost, ki je odvisna od načina in kakovosti predavateljeve priprave .

Priprave so potrebne tem bolj, če predavatelj dela pred veliko skupino učencev – slušateljev z različni individualnostmi, ki jih mora izobraževati in oblikovati v osebnosti. Oblikovati osebnost pa je zelo zahtevno in delikatno, bistveno težje od oblikovanja mrtve materije . Tečaj za vodje enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

PRIPRAVE NA POUK

Priprave na učno-vzgojni proces v celoti zajemajo:

• strokovno pripravo, • metodično pripravo, • materialno, organizacijsko-tehnično pripravo, • pripravo udeležencev, • podrobno učno pripravo.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

PRIPRAVE NA POUK

Strokovna priprava:

Zajema poglabljanje znanja predavatelja/učitelja, ki mora znanja poglabljati in aktualizirati. Slediti mora novostim, vnašati mora izkušnje in tako dopolnjevati tematiko. •

Metodična priprava:

Za vsako temo in učno uro se mora pripraviti testna priprava. Pri tem je potrebno razdeliti učno snov in narediti aktualizacijo učne ure . Hkrati je potrebno snov pripraviti tako, da se lahko izloči bistvo od ne-bistva. V vsebini je potrebno poiskati vzgojne in motivacijske smotre , predvideti učne oblike, določiti učne metode, vključiti uporabo učil in učnih pripomočkov,… Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

PRIPRAVE NA POUK

Materialno-organizacijska priprava:

Je odvisne od delovne snovi, izberejo in funkcionalno se pripravijo učila in učni pripomočki.

Priprava udeležencev:

Da si pripravijo udeleženci gradiva, literaturo, da sprejmejo delovne zadolžitve in razne druge naloge v zvezi z popolnim aktiviranjem udeležencev. Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

PRIPRAVE NA POUK

Pisna priprav predavatelja

zajema: • • • • • • • • • Naslov učne enote.

Tip delovne ure.

Nakazan izobraževalni in vzgojno-motivacijski cilj.

Struktura ali potek učne ure.

Zgoščena skica učne vsebine.

Učne oblike.

Glavne učne metode.

Najvažnejša učna učila in kje se bodo uporabila.

Opombe.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

PRIPRAVE NA POUK, UČNA NAČELA

• Vsak človek mora pri delu upoštevati določena načela, kar je predpogoj, da uspešno dela.

• Ni področja človekovega dela, pri katerem ne bi bilo potrebno upoštevati prav nobenih taktičnih načel. Velja pravilo, kolikor bolj je zapleteno in zahtevnejše človekovo delo, toliko več možnosti načel obstaja .

• Načela so vodila, pravila ali zahteve , ki jih moramo upoštevati pri delu.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

UČNA NAČELA

Vrste načel: • načelo zavestne dejavnosti ; • • • • • • • • načelo nazornosti in abstraktnosti ; načelo aktivnosti in razvojnosti; načelo postopnosti in sistematičnosti ; načelo diferenciacije in individualizacije ; načelo primernosti in akceleracije; načelo individualizacije in socializacije; načelo racionalizacije in ekonomičnosti; načelo historičnosti in sodobnosti.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

MOTIVACIJA IN IZOBRAŽEVANJE

Kaj je motivacija? Proces, ki usmerja akcijo k določenemu cilju.

Zakaj so učenci/slušatelji na usposabljanju?

1. Želijo napredovati. 1. Želijo izdelati razred.

2. Želijo več znati. 2. Želijo več znati.

3. Zaradi dobre družbe. 3. Zaradi prijateljev.

4. Ker se to od nas zahteva. 4. Ker se to od nas zahteva.

5. Da dobimo priznanje. 5. Da dobimo priznanje, pohvalo.

6. Da dobimo boljši status . 6. Da dobimo boljši položaj v razredu.

7. Da pomagamo pomoči potrebnim (hum.) 7. Ker moramo biti.

8. Da si pridobimo nove izkušnje, izzive . 8. Ker imajo težave z (predznanjem, predavat.,..).

9. Da zapolnimo prosti čas.

10. Da spoznamo vrednostno dimenzijo prenosa znanja na mlajše.

11. Da nekaj zaslužimo .

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

MOTIVACIJA IN IZOBRAŽEVANJE

• • • • Vedno iščemo v snovi čustva – čustvenost snovi!

Važna je čustvenost predavatelja uči z veseljem, s srcem – učitelja; da Čustvenost skupine ali posameznika – osebne lastnosti ljudi Odgovornost za delovno vzdušje!

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

MOTIVACIJA IN IZOBRAŽEVANJE

• • • • • •

Za koga se učimo?

za izpit ali oceno, za priznanje, za napredovanje, za pridobitev sposobnosti, da lahko druge učimo, za sebe, za svoje osebno zadovoljstvo, za starše, učitelja ali koga drugega.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

MOTIVACIJA IN IZOBRAŽEVANJE

• • •

Naloge tistih, ki učijo!

Ob učenju novega ne smejo pozabiti na ponavljanje in utrjevanje.

Se zanimat za novosti in spremembe.

Sprotno samoizobraževanje.

Tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji

IZDELAVA UČNEGA NAČRTA ZA PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE

• uporaba izolirnega dihalnega aparata • postavitev trodelne lestve • osebna zaščitna oprema • uporaba sredstev za zveze • komunikacija preko radijskim postaj • gašenje notranjih požarov • gašenje na višini • požari v naravi • vstop v objekt, ki ga je zajel požar • reševanje z višin/globin • vaje za tekmovanja • oskrba z gasilno vodo Nadaljevalni tečaj za gasilca Gradbeništvo in preskrba z gasilno vodo

LITERATURA

• • • • • • • • • • • Zakon o gasilstvu, Uradni list RS, št. 113/05 Zakon o varstvu pred požarom, Ur. list RS št. 3/07 Pravila gasilske službe, Uradni list RS št.52/010 Posebna pravila gasilske službe ….

Mirt I., Didaktično metodični priročnik za predavatelje in inštruktorje v gasilskih organizacijah, GZS, Ljubljana 1997 Poljak, V.: Didaktika, DZS, Ljubljana, 1974.

Božič B., Predmetniki in učni programi za pridobitev činov v gasilski organizaciji Autor O.,Poglavja iz pedagogike, DZS, Ljubljana 1988 Bergant, K. (ur), Musek Lešnik, K. (ur.) (2002): Šolska neuspešnost med otroki in mladostniki: vzroki – posledice – preprečevanje. Ljubljana: Inštitut za psihologijo osebnosti.

Strmčnik, F.: Problemski pouk, Didakta, Radovljica 1992.

Pedagogika II, DZS, Ljubljana, tečaj za vodjo enot Izobraževanje v gasilski organizaciji