Ali je prenova zbližala izobraževanje in gospodarstvo

Elido Bandelj

Načela ZPSI

• •

socialno partnerstvo

, ki pomeni, da sodelujejo socialni partnerji v načrtovanju izobraževanja, programiranju in tudi pri izvajanju praktičnega usposabljanja in pri evalvaciji dosežkov. Z zakon smo želeli zagotavljati večjo prilagodljivost izobraževanja tehnološkemu razvoju in razvoju v strukturi dela.

povezovanje izobraževanja in dela

program.

, ki pomeni, da je izobraževanje v naravnih delovnih razmerah sestavni del vsakega izobraževalnega programa v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Nosilec sta delodajalec in izvajalec izobraževanja, ki skupaj izpeljujeta izobraževalni

Načela ZPSI

• • • •

programska fleksibilnost in izbirnost

, ki naj omogoči široko zasnovane izobraževalne programe z notranjo modularno členitvijo, udeležencem poklicnega in strokovnega izobraževanja pa ob večji izbirnosti individualizirani kurikulum in uspešno zaposlovanje.

horizontalna ter vertikalna prehodnost

omogoča udeležencem izobraževanja pridobivanje različnih poklicnih kompetenc na različnih poklicnih področjih in na različnih ravneh ter napredovanje do najvišjih stopenj

avtonomija šole

v programskem, organizacijskem in razvojnem delu

prilagajanje izrednemu izobraževanju

Področja ciljev prenove

• • • • •

Kompetenčno zasnovan kurikul

moduli, ocenjevanje…) (cilji – pričakovani izzidi,

Praktično usposabljanje

z delom

Fleksibilnost

: izbirnost, odprti kurikul

Timsko delo

(povezovanje, sodelovalno poučevanje)

Izvedbeno načrtovanje

na več ravneh (program, skupina, posameznik)

Področja ciljev prenove

• • • • Presojanje in

priznavanje predhodno pridobljenega znanja Individualizacija

dosežkov) (osebni izobraževalni načrt, mapa učnih

Zagotavljanje kakovosti

(merjenje zadovoljstva, samoevalvacija, uvajanje izboljšav)

Transparentnost

: objava kurikula, poročila o kakovosti, priloga k spričevalu

Temeljne značilnosti prenovljenih izobraževalnih programov

• Izobraževalni programi so

kompetenčn

o zasnovani • Izobraževalnih programi so pripravljeni na podlagi več poklicnih standardov •

Izbirnost:

− Izobraževalni programi so sestavljeni iz obveznih in izbirnih modulov • Izobraževalni programi niso v celoti določeni − 20% izobraževalnega programa se mora določiti na lokalni ravni (

odprti kurikulum

) − Pri tem morajo sodelovati izobraževalci in delodajalci (socialno partnerstvo na lokalni ravni) − Odprti kurikulum sprejme svet šole

Temeljne značilnosti prenove izobraževalnih programov

• Izobraževalne programe izvajajo

skupaj izobraževalci in delodajalci

− Praktično izobraževanje pri delodajalcu se izvaja na podlagi • Individualne pogodbe (delodajalec:posameznik) ali • Šolske pogodbe (delodajalec:šola) • Šole morajo pripraviti šolske (izvedbene) kurikulume − Okvirni izobraževalni program organizacijsko prilagodijo lokalnim pogojem, pri tem upoštevajo tudi: • Dogovor z delodajalci o obsegu praktičnega izobraževanja • Odprti kurikulum

Kje smo in do kod smo prišli?

Kaj nam kažejo prve evalvacije?

Ocena stanja

• Padec števila populacije • Prehod interesa na V. stopnjo izobrazbe (16% : 84%) • Večina, ki obiskuje SPI nadaljuje v PTI • Podaljševanje “bivanja” v srednjih šolah (PTI,PT,MT) • Strukturna neskladja vpisa s potrebo trga zaposlitve

Ocena stanja

• Rahljanje zveze med izobrazbo in zaposlitvijo (manj reguliranih poklicev in odvisnost učinkovitosti od ključnih ne poklicnih kompetenc) • Strukturna neskladja v vpisu med spoloma ( IV. Stopnja 30%:70%, V. stopnja SSI 47%:53% GIM 59%:41% PTI 34%:66% PT 69%:31% MT 64%:36% ) • Visok vpis v Višješolsko in Visokošolsko izobraževanje

Ocena stanja

• Uveljavila se je izbirnost, ki dopušča šoli več programske avtonomije (zakonski okvirji so dani); izbirnost se lahko uveljavi pri izbiri posameznih modulov oziroma predmetov, lahko pa tudi kot izbira različnih ravni zahtevnosti ali obsega posameznega predmeta ali modula • Štiriletno srednje izobraževanje postaja standard izobrazbe za vse prebivalce RS, če želimo napredovati med najrazvitejše države sveta (takšne cilje najdemo tudi v programskih dokumentih)

Ocena stanja

• Poklicni standardi so z vidika širine dela, ki ga pokrivajo, iz različnih razlogov različno zasnovani (nekateri pokrivajo posamezno delovno mesto, drugi pa so pravzaprav bolj izobrazba za neko širše področje dela kot poklicni standard), • Število programov je sicer manjše, kot je bilo pred prenovo 2008, a še vedno so programi preozki (oprti na posamezen poklicni standard) zlasti v nekaterih panoga, • Programi, ki se sedaj uvajajo v srednje šole, so modularno zgrajeni in kreditno vrednoteni, kar omogoča relativno hitro spremembo izvedbe (izvedbeni kurikul), saj so posamezni sklopi znanja, ki so smiselno zaokroženi, že izoblikovani,

Ocena stanja

(Kurikul in timsko delo učiteljev) Nivo izvajalca izobraževanja • Programski učiteljski zbori: − njihovo delovanje je dobro ocenjeno… − … kar pa (še) ni razvidno iz dokumentov − organizacijske težave in finančni okviri resno ovirajo razvojno delo na izobraževalnih ustanovah • Izvedbeno načrtovanje: − prevladuje učno-snovno načrtovanje, − cilji večinoma na ravni reprodukcije in posnemanja − neusklajenost med posameznimi ravnmi načrtovanja • Sodelovalno poučevanje: omejeno na skupno načrtovanje in projektne tedne

Rezultati evalvacij Praktično izobraževanje

( praktično usposabljanje pri delodajalcih)

Raziskovalna vprašanja:

1. Kakšno je sodelovanje med šolo in delodajalci?

2. Kako se povezuje splošno, strokovno in praktično izobraževanje?

3. Kakšna je usposobljenost in strokovno spopolnjevanje strokovnih delavcev praktičnega izobraževanja?

4. Kakšni so zaposlitveni načrti dijakov?

Rezultati evalvacij Odprti kurikul

Raziskovalna vprašanja:

1. Kdo sodeluje pri pripravi odprtega kurikula?

2. Ali so odprti kurikuli javno dostopni?

3. Kakšna je struktura odprtih kurikulov?

Praktično izobraževanje

Sodelovanje med šolo in delodajalci:

• Učitelji in mentorji odgovarjajo, da so večinoma

dijaki

ki vzpostavijo stik med šolo in delodajalci, sledijo tisti, organizatorji PI, delodajalci niti ne; •

Šole

sodelujejo z delodajalci: − spremljajo PUD (tudi z obiski – organizator PI), − na nekaterih šolah imajo organiziran razvojni sosvet, na nekaterih šolah imajo z delodajalci skupne projekte • Tudi

mentorji

- sodelovanje je šibko: − s šolo imajo redko skupne projekte, − s šolo redko sodelujejo preko zbornic.

Praktično izobraževanje

Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega izobraževanja:

• Večina dijakov in učiteljev PP se strinja, da

omogočajo izkušnje pri PP in na PUD boljše razumevanje strokovne teorije

; • Dobrih 70% dijakov

zna uporabiti teoretično znanje SVS pri izvajanju praktičnih nalog v šoli in na PUD

, temu pritrjujejo tudi učitelji PP in mentorji.

• Večina dijakov in mentorjev navaja, da se na PUD naučijo stvari, ki se jih niso v šoli;

Praktično izobraževanje

Povezovanje splošnega, strokovnega in praktičnega izobraževanja:

• Polovica dijakov in učiteljev ocenjuje, da

se PP in PUD vsebinsko dopolnjujeta

• 70% dijakov in več meni, da se učenje

PP in Slovenščine redko oz. se ne dopolnjujeta

(Tuj jezik 60% in več); • Dve tretjini dijakov pri delodajalcu opravljata tudi

dela, ki niso povezana z nalogami bodočega poklica

• Dve tretjini mentorjev navajata, da dijaki na PUD ne opravljajo nalog, ki niso povezana z nalogami njihovega bodočega poklica.

Praktično izobraževanje

• •

Usposobljenost in strokovno spopolnjevanje akterjev PI – mentorji PUD: Dve tretjini mentorjev nima pedagoško-andragoške izobrazbe

niti mojstrskega, delovod. ali poslovod. izpita − kljub temu jih dobra polovica meni, da so za področje pedagoškega dela dobro usposobljeni;

Dve tretjini mentorjev se v zadnjih dveh letih ni udeležilo strokovnih srečanj

, ki jih je za njih organizirala šola − udeleženi so obravnavali teme o organizaciji, izvedbi in vsebini PUD, o sodelovanju šole in podjetij, o potrebah gospodarstva v lokalnem okolju in o oblikovanju odprtega kurikula šole.

Odprti kurikul

• Sodelovanje šola-delodajalci – problematično • Vsebina odprtega kurikula se počasi, a vidno razvija (od ponavljanja “rednih”predmetov in modulov k novim vsebinam) • Aktivno vključevanje dijakov – premalo prisotno • Transparetnost: objave so redke

Odprti kurikul

Kdo sodeluje pri pripravi odprtega kurikula:

• 13 od 25 šol je vključilo delodajalce, • vse šole so vključile učitelje SVS, • 20 šol tudi učitelje PP znotraj SVS, • 22 šol je vključilo učitelje splošnih predmetov, • 2 šoli tudi šolsko svetovalno delavko, • samo 1 šola je vključila tudi dijake.

Odprti kurikul

Seznanjenost, javna dostopnost OK:

• 9 šole od 25 imajo OK objavljen na spletni strani , • 2 šoli imata OK na oglasni deski v zbornici, • po 1 šola pa še: na oglasni deski za dijake, na skupnem strežniku, LDN, šolska publikacija.

Dijaki večinoma ne poznajo OK:

• 41% dijakov je odgovorilo, da pozna OK, največkrat jih z njim seznani razrednik na začetku leta, • 13% dijakov je imela možnost vplivati na oblikovanje OK – več dijakov TO (predlagali so vsebine OK (12), dali so predloge za naslednjo generacijo (4), izpolnili anketo (4)), • 13% ima možnost izbire znotraj OK, 41% ne ve.