Transcript OBLIKE DIFERENCIACIJ Ana Kuhar Režek, ravnateljica Ljubljana, junij 2007 OBLIKE DIFERENCIACIJ • notranja diferenciacija Učitelj organizira delo tako, da vsak učenec glede na svoje zmožnosti dosega ustrezne.

OBLIKE
DIFERENCIACIJ
Ana Kuhar Režek,
ravnateljica
Ljubljana, junij 2007
OBLIKE DIFERENCIACIJ
• notranja diferenciacija
Učitelj organizira delo tako, da vsak učenec glede na svoje
zmožnosti dosega ustrezne cilje in standarde znanja v skladu z
učnim načrtom.
• fleksibilna diferenciacija
Delo v razredu se organizira v skupine v okviru največ ene četrtine
ur predmeta. Skupine se sestavijo glede na nivoje (število oddelkov
+1), v prvem nivoju snov utrjujejo, da dosežejo učenci minimalne
standarde, v drugem nivoju snov utrjujejo tako, da učenci dosežejo
temeljne standarde, v tretjem nivoju pa snov utrjujejo tako, da učenci
dosegajo najvišje standarde znanja v skladu z učnim načrtom. Če
standarde znanja presežejo, se lahko razvrstijo v višjo skupino in
obratno.
• nivojski pouk – zunanja diferenciacija
Nivojski pouk ali zunanja diferenciacija se organizira v obliki učnih
skupin (dveh ali več) različnih ravni. Pouk poteka v učnih skupinah
tako, da so vse ure namenjene izvajanju v učnih skupinah in se
dosegajo cilji in standardi znanja v skladu z učnim načrtom. Učitelj
pri taki obliki diferenciacije tudi ocenjuje znanje na podlagi
standardov znanja, ki jih mora učenec dosegati. Razvrstijo se v
skupine, in sicer: v prvem nivoju učenci obravnavajo in dosegajo
minimalne standarde znanja, če jih presežejo, se razvrstijo v višjo
skupino. V drugi skupini dosegajo temeljne standarde znanja, če jih
presežejo se lahko razvrstijo v višjo skupino in obratno. V tretji
skupini dosegajo višje standarde znanja, če jih ne dosegajo se lahko
razvrstijo v nižjo skupino. Učenci v vseh skupinah dosegajo
standarde znanja, ki so vučenih načrtih. V vseh skupinah se
obravnava enaka učna snov, v nižji skupini se snov utrjuje, v višji skupini
pa se rešujejo težji problemi.
• poučevanje dveh učiteljev v razredu
Poučevanje dveh učiteljev v razredu pomeni, da sta v razredu dva
učitelja predmeta, ki z učenci organzirata delo tako, da lahko vsak
učenec dosega ustrezne standarde znanja. Učence lahko razvrstita
v skupine, pare in podobno, ter z njimi snov utrjujeta ali predstavljata
in vodita pri reševanju težjih problemov in vprašanj. Oba učitelja
pomagata učencem dosegati rezultate v skladu z zmožnostmi
učencev.
• heterogene skupine
Heterogene učne skupine za izvajanje diferenciacije v 8. in 9.
razredu se oblikujejo tako, da učence posameznega razreda v učne
skupine razporedi šola. Predlog oblikovanja heterogenih učnih
skupin pripravi razrednik skupaj s svetovalno službo in strokovnimi
aktivi. Pri razporeditvi učencev se upoštevajo načela celostnega
pristopa, razvojne usmerjenosti, strokovne avtonomnosti,
aktualnosti, interdisciplinarnosti in strokovnega sodelovanja.
Skupine se ne smejo oblikovati na osnovi ocen, spola, socialnega in
kulturnega porekla, veroizpovedi, etnične in narodne pripadnosti ali
katerihkoli drugih osebnih okoliščin.
PREDLOGI OBLIK
DIFERENCIACIJE
ZA ŠOLSKO LETO
2007/2008
Ana Kuhar Režek,
ravnateljica
Ljubljana, junij 2007
Drugo vzgojno-izobraževalno
obdobje
4. razred: fleksibilna nivojska diferenciacija
pri pouku MATEMATIKE
(v obsegu ¼ ur od 1. aprila 2008 dalje)
5. razred: fleksibilna nivojska diferenciacija
pri pouku MATEMATIKE in ANGLEŠKEGA
JEZIKA
6. razred: fleksibilna nivojska diferenciacija
pri pouku MATEMATIKE, SLOVENSKEGA
JEZIKA in ANGLEŠKEGA JEZIKA
Tretje vzgojno-izobraževalno
obdobje
7. razred
FLEKSIBILNA NIVOJSKA DIFERENCIACIJA
pri predmetih MATEMATIKA, SLOVENSKI
JEZIK in ANGLEŠKI JEZIK
Tretje vzgojno-izobraževalno
obdobje
8. razred
HETROGENE SKUPINE
pri predmetih MATEMATIKA, SLOVENSKI
JEZIK in ANGLEŠKI JEZIK
Tretje vzgojno-izobraževalno
obdobje
9. razred
HETROGENE SKUPINE
pri predmetih SLOVENSKI JEZIK in
ANGLEŠKI JEZIK
KLASIČNA OBLIKA NIVOJSKEGA POUKA pri
predmetu MATEMATIKA