Transcript 3 Načela Didaktike tehnike
3. predavanje
Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta,
Didaktika tehnike s seminarjem I
Janez Jamšek [email protected]
www.jjamsek.net
Ljubljana, 2014
Pregled
1 Uvod 2 Didaktika tehnike 3 Načela Didaktike tehnike 4 Priprava učnih enot 5 Učni cilji 6 Bloomova taksonomija 7 Literatura 8 Diskusija
1 Uvod
Naravoslovje in tehnika
vpis študentov
motivacija študentov
interes učencev • poletni kampi • tekmovanja • aktivnosti po pouku v OŠ in SŠ
UL, PeF
• izboljšati znanje, obogatiti izkušnje • spremeniti UN programov
Preoblikovanje gradiv 1 Uvod
Delavniška risba smetišnice in delavniška risba razvite smetišnice.
2 Didaktika tehnike
Didaktika je pedagoška disciplina, ki proučuje pouk in izobraževanje Didasko – poučujem, didaskein -poučevati Specialna didaktika Didaktika tehnike Stroka – učni predmet: kaj moramo učence naučiti Kako doseči vzgojno-izobraževalne cilje • Didaktika tehnike je teorija poučevanja tehniškega izobraževanja • Didaktika je teorija pouka, ki obravnava skupne zakonitosti pouka za vse učne predmete
ZAKAJ?
S ČIM?
2 Didaktika tehnike
KAKO?
Poučevanje
KAJ?
KJE?
KOMU?
3 Načela didaktike tehnike
Splošna in posebna (učna) načela v njih se odraža stroka Načelo = vodilo, osnovno pravilo, primarna zahteva, smernica pri delu Latinsko: principum – začetek, izhodišče Vodijo učitelja pri učnem delu, da uspešno uresniči svoje naloge Izhajajo iz izkušenj prakse smernice Nanašajo se na vse dele učnega procesa: uspeh pri poučevanju vsebino metode sredstva in pripomočki organizacijo kognitivno in psihološko stran pouka
3 Načela Didaktike tehnike
Splošna in posebna (učna) načela
Načelo:
1.
2.
Vzgojnosti Nazornosti in abstraktnosti 3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
Zavestne aktivnosti Primernosti pouka razvojni stopnji učencev Pravilnega uvajanja učencev v učni predmet Stvarno-logične pravilnosti Sistematičnosti in postopnosti Povezanosti teorije in prakse Racionalizacije in ekonomičnosti 10. Diferenciacije in integracije 11. Diferenciacije in individualizacije 12. Historičnosti in sodobnosti 13. Vedrosti 14. Trajnosti znanja, spretnosti in navad
Učna načela so povezana v celoto
pouka TiT
3 Načela Didaktike tehnike
Načelo vzgojnosti pouka Tehnike in tehnologije Vzgojen je pouk, ki pomaga vsestransko razvijati osebnost in se ne omejuje na posredovanje in utrjevanje vednosti, znanj in navad Načelo zahteva, da je pouk sestavina enotnega vzgojnega procesa • vsebina • potek razvoj mlade osebnosti Pouk je vzgojen, če razvija moralne lastnosti: • pridnost • vztrajnost • vestnost • natančnost… v družbi zaželeno in potrebno • razvijanje natančnosti, ustvarjalnosti, tehnične kulture • učni prostor – urejen • učiteljeva osebnost - zgled
3 Načela Didaktike tehnike
2 Načelo nazornosti in abstraknosti TiT
Nazornost – zagotavljamo sprejemanje dejstev
= celostno čutno doživljanje • osvojijo dejstva • oblikujejo pravilne predstave Učencem je potrebno analitično in sintetično prikazati posamezne operacije dela Ne pretiravati z množico učnih sredstev Ne prehitro demonstrirati Ne preveč operacij na enkrat
Abstraktnost – sprejemanje posplošitev
Nazornost je pogoj za izvajanje abstrakcij in je hkrati vključena v abstrakcije.
Prehod od konkretnega k abstraktnem Didaktična transformirana nazornost, ki vsebuje elemente abstrakcije: shematične risbe, konkretne simbole, slikovne simbole, grafične znake, simboli kot znaki za abstrakcije
3 Načela Didaktike tehnike
3 Načelo zavestne aktivnosti pri pouku TiT
Človek se razvija z lastnim delom z lastno aktivnostjo
Učencem moramo omogočiti, da delajo Po deležu lastne aktivnosti bodo uresničevali naloge pouka: • pridobivali si bodo znanje • razvijali sposobnosti • sprejemali vzgojne vrednote Učenci si bodo pravilno izbrali poklic in se z veseljem izobraževali
3 Načela Didaktike tehnike
4 Načelo primernosti pouka TiT razvojni stopnji učencev
Učitelj prilagodi pouk sposobnostim in zmogljivostim učencev
Pogoji za uspešno izobraževanje: • ustrezna sposobnost • predznanje • spretnosti • navade… Učni načrti so izdelani, učne teme razporejene Potrebno: ugotoviti ustrezne podatke o posamezniku Prevelika/premajhna zahtevnost škodujeta normalnemu poteku vz.-izob. procesa
3 Načela Didaktike tehnike
5 Načelo pravilnega uvajanja učencev v učni predmet TiT Motivacija ni trajna potrebno je motivirati učence vedno znova Sami stroji, naprave in gradiva ne dajo avtomatično učencu veselja do stroke Izbira poklica
3 Načela Didaktike tehnike
6 Načelo stvarno-logične pravilnosti pouka TiT Načelo zahteva: znanstvenost in sistematičnost pri pouku.
Znanstvenost: učitelj na vseh stopnjah učenja razlaga znanstveno resnico v obliki, ki je učencem na določeni razvojni stopnji dostopna Učitelj uporablja metode, ki ustrezajo poučevanju snovi: • prikazovanje • demonstracija • praktično delo Učitelj se samoizobražuje: • literatura • seminarji • delavnice • tečaji…
3 Načela Didaktike tehnike
7 Načelo sistematičnosti in postopnosti Učenci se morajo posameznih tehnoloških operacij naučiti postopoma Učni načrti so zato sestavljeni po didaktični in ne po tehnološki sistematičnosti Učne teme in enote si morajo slediti v določenem zaporedju Vrstni red se ne ujema vedno s tehnološkim postopkom Načelo zahteva, da gremo pri pouku: • od bližnjega k daljnemu • od enostavnega k sestavljenemu • od znanega k neznanemu • od konkretnega k abstraktnemu
3 Načela Didaktike tehnike
8 Načelo povezanosti teorije in prakse Predmet TiT mora biti v popolni korelaciji s praktičnim poukom Tehnologijo mnogi v celoti razumejo šele tedaj, če je povezana s praktičnim delom Če je praktično delo povezano s tehnologijo je dana večja možnost za razvijanje samostojnega mišljenja in odločanja Povezanost teorije in vsakdanje potrebe v proizvodnji
3 Načela Didaktike tehnike
9 Načelo racionalizacije in ekonomičnosti pri pouku TiT
Načelo ekonomičnosti:
Doseči največji možni učinek s čim manjšo porabo: • časa • sredstev • energije Premišljeno usklajevati učne vsebine z učnimi postopki: • čas • metode Učni program: • pravilno sestavljen • vsebine pravočasno obdelajo
Racionalizacija:
Čim večji Učinek Pretirana diferenciacija pouka pelje k razbitosti učnega procesa Namen je povečanje delovnega učinka v predvidenem učnem času, kakor ga predpisuje predmetnik Pogoj: Učiteljeva iznajdljivost Delo = • bolj inventivno • bolj domiselno • bolj premišljeno • inteligentnejše
3 Načela Didaktike tehnike
10 Načelo diferenciacije in integracije pri pouku TiT
Učenec mora videti gozd in posamezna drevesa
Učna vsebina x Učne celote Učne teme Učne enote Proces diferenciacije spremlja neprestano integracija
3 Načela Didaktike tehnike
11 Načelo diferenciacije in induvidualizacije
Prilagajanje pouka specifičnostim učencev, da se njihove psihofizične moči razvijejo do maksimuma
Individualizacijo lahko izvedemo z različnimi načini diferenciacije pouka: • dopolnilni • dodatni Učitelji se lahko učencem neposredno individualno posvetijo Individualizacijo med rednim poukom: individualno delo učencev naloge so diferencirane po individualnih razlikah
3 Načela Didaktike tehnike
12 Načelo historičnosti in sodobnosti pri pouku TiT Sodobnost znanja zajema zadnje dosežke v tehniški znanosti ali v družbi nasploh Zgodovinski aspekt pa daje celotnemu znanju globino Materialno tehnična oprema: • sodobna tehnična sredstva • pripomočki Modernizacija učnega dela Nova pedagoška spoznanja Ne učimo se za šolo, temveč za življenje
3 Načela Didaktike tehnike
13 Načelo vedrosti pri pouku
Zahteva: da učno delo in učenje spremlja veselo zanimanje, veselo učenje, vesela aktivnost
Možnosti upoštevanja načela: • igralno učenje • povezava z domačim krajem Predvsem odvisno od učiteljeve osebnosti, ki ustvarja ozračje v razredni skupnosti Učenje je vedno združeno z napori in trudom
Zbijanje šal
Pošteno in trdo delo Vedro delo mora biti dobro delo, nikoli pa opravičilo za izmikanje naporom, za površnost in nemarnost
3 Načela Didaktike tehnike
14 Načelo trajnosti znanja, spretnosti in navad
Pri pouku TiT naučimo učence, da se učijo logično
Ni v navadi, da bi posebej navajali to načelo Trajnost znanja, spretnosti in navad Logično učenje in pomnjenje – generalizacija vsebin Zagotovljena z realizacijo vseh ostalih učnih načel Navajanje učencev na: • iskanje podatkov iz tabel, priročnikov, s pomočjo OR
4 Priprava učnih enot
Didaktično oblikovanje učnih tem
Učna vsebina
x Učne celote (področja/sklopi) Učne teme Učne enote Učna tema je najmanjša logična celota vzg.-izob. vsebin, ki jih lahko učenci, glede na razvojno stopnjo, osvojijo v krajšem ali daljšem nepretrganem časovnem intervalu.
4 Priprava učnih enot
Dvostopenjsko razčlenjevanje učne vsebine
Učna vsebina
x Učne teme Učne enote Tipologija učnih ur pri tehniki Uvodna učna ura (UU) Obravnava nove učne snovi (NS) Učne ure utrjevanja, vadenja in ponavljanja učne snovi (UT,VA, PO) Učne ure sistematiziranja učne snovi (SI) Učne ure preverjanja znanja, spretnosti in navad (PR) Kombinirana učna ura (KO) Uvajanje v novo učno snov Učne ure za spoznavanje nove učne snovi Utrjevanje novih znanj, spretnosti in navad Vključevanje novih vsebin v širšo celoto Preverjanje znanja, spretnosti in navad Enakovredno sta zastopani dve ali več etap
4 Priprava učnih enot
Učna tema
UT UT PO PR UU+NS NS NS Učna tema NS UT SI UT PR UU+NS Vsaka učna enota ima v okviru učne teme določeno mesto glede na učno snov in didaktično oblikovanje učne teme Tipologija učnih ur pri tehniki Uvodna učna ura (UU) Obravnava nove učne snovi (NS) Učne ure utrjevanja, vadenja in ponavljanja učne snovi (UT,VA, PO) Učne ure sistematiziranja učne snovi (SI) Učne ure preverjanja znanja, spretnosti in navad (PR) Kombinirana učna ura (KO) Uvajanje v novo učno snov Učne ure za spoznavanje nove učne snovi Utrjevanje novih znanj, spretnosti in navad Vključevanje novih vsebin v širšo celoto Preverjanje znanja, spretnosti in navad Enakovredno sta zastopani dve ali več etap
5 Učni cilji
Pouk = organiziran, sistematičen proces, ki je usmerjen k določenim ciljem Klasifikacija učnih ciljev Čas realizacije Število učencev dolgoročni – globalni
na določeni stopnji – šolsko leto, šolanje
srednjeročni – etapni
(2-3 mesece) – poglavja, področja
kratkoročni – operativni
posamezne ure (učne enote) – učne teme ali
skupni diferencirani individualni
– za izjeme (dobre ali slabe)
Kvaliteta – nominalna klasifikacija kognitivni afektivni psihomotorični
• • preseganje tradicionalnega pouka – • ni važno samo znanje, ampak tudi
racionalizacija pouka
– doseči
aktivnost učencev sposobnosti, spretnosti najhitrejši napredek
– skupinsko delo itn.
učenca
temeljne vsebine
5 Učni cilji
Operativni cilji nam natančno določajo extenzivnost in intenzivnost pri obravnavi učne enote.
Didaktični pomen operativnih ciljev: • opredeljevanje temeljnih vsebin • izbira najustreznejših oblik in metod • bolj sistematičen, postopen pouk • lažje preverimo učinkovitost pouka • lažje pouk diferenciramo in individualiziramo Operativni učni cilj: • opisan je enopomensko v obliki dejavnosti (operacije) • je konkreten: našteti, poiskati, primerjati Operativni učni cilj je
zbirka besed ali simbolov
, s katerimi
opišemo nameravane učinke pouka
:
Ustrezni glagoli
napisati izbrati obnoviti primerjati predvideti dokazati strniti izračunati izmeriti
Neustrezni glagoli
naučiti se obvladati razumeti dojeti misliti ceniti biti kritičen • kaj bo učenec ob koncu določene krajše ali daljše enote znal napraviti in kako bo učitelj lahko preveril, da je cilj dosežen.
• treba je najti ustrezen glagol - izražajo opravilo, operacijo ali vedenje, ki ga je možno empirično, od zunaj preverjati • treba je opredeliti pogoje, okoliščine • treba je opisati kriterije
6 Bloomova taksonomija
Taksonomija =
členjenje: • učnih ciljev • znanja • veščin • spretnosti
S taksonomijo vz.-izob. ciljev opredelimo do katere stopnje želimo doseči vz.-izob. cilje Taksonomija
govori o klasifikaciji učnih ciljev glede na različne stopnje zahtevnosti, prikazuje hierarhično razvrstitev vedenja od preprostega do kompleksnega od konkretnega do abstraktnega.
6 Bloomova taksonomija
Bloomova taksonomija
Namen: da bi enotno razumeli cilje – za učne načrte, učbenike, učitelje
3 področja ciljev: 1. Kognitivni (spoznavni, izobraževalni )
glede na zahtevnost spoznavnih procesov
2. Afektivni ( vzgojni , čustveno-motivacijski)
glede na ponotranjenost in posplošenost zavestnega ravnanja
3. Psihomotorični ( funkcionalni )
od velikih k finejšim gibom spretnost sporočanja
6 Bloomova taksonomija
Bloomova taksonomija 1. Kognitivne stopnje
6 taksonomskih stopenj glede na zahtevnost opredelil je tudi učenčevo
aktivnost
in
predmet
• • •
znanje:
pojmov, pravil, podatkov, predpisov, standardov, simbolov,...
razumevanje:
razumeti, interpretirati, prevesti, sklepati, poznati kriterije,...
uporaba:
v resničnem življenju, dopolnjevanje povezovanje različnih strokovnih in • • splo. izob. vsebin,...
analiza
: analiziranje dejstev, pravil, informacij, izdelkov,...
sinteza:
izdelava načrta za delo, predlogi doplolnitev navodil, predpisov, • povezovanje dela v celoto,...
vrednotenje:
vrednotenje vseh sestavin učnega in proizvodnega procesa
3 Bloomova taksonomija (3) 2. Vzgojne stopnje 2. REAGIRANJE 3. USVAJANJE VREDNOT (ocenjevanje vrednot) 4. ORGANIZIRANOST VREDNOT (urejenost, sistematiziranje) 5. RAZVOJ CELOVITEGA ZNAČAJA (ravoj osebnosti) 1. SPREJEMANJE
Odnos do dela, odgovornost, sodelovanje...
način sprejemanja, dela, navodil...
spoznavanje in osvajanje vrednot pri delu...
razvrstitev in povezovanje vrednot, zgraditi si lasten sistem vrednost...
razvoj celostne učenčeve osebnosti
3 Bloomova taksonomija (3) 3. Psihomotorične stopnje 5. NATURALIZACIJA 4. ANALIZA (razvrščanje opravil) 3. PRECIZNOST (ocenjevanje) 2. MANIPULACIJA 1. IMITACIJA
veliki grobi gibi (posnemanje gibov koordinacije gibov) drobni koordinirani gibi (učenec samostojno opravlja določene gibe in koordinacije) doseganje natančnosti pri določenem delu (nebesedno sporočanje) razstavljanje celote v njene sestavne dele (govorne spretnosti) delo je usklajeno z učenčevimi lastnostmi – njagovo naravo
6 Bloomova taksonomija
Bloomova taksonomija
•
znanje ZNANJE
se kaže kot priklic in obnova dejstev, podatkov, definicij, kategorij, postopkov, metod, razlag, teorij.
Ta tip znanja je mogoče enostavno preverjati s testi dopolnjevanja in izbire ali pa z direktnim povpraševanjem (definicije).
Primeri
nalog za preverjanje znanja: 1. Navedi barve luči na semaforju.
2. Klorofil je _ _ _ _ _ barve, ker odbija valovne dolžine _ _ _ _ _ svetlobe.
3. Kakšno končnico imajo datoteke narejene s programom Excel?
A doc B exe C xls
6 Bloomova taksonomija
Bloomova taksonomija
•
razumevanje RAZUMEVANJE
znanj je značilno dojemanje smisla in bistva sporočila. Je prevajanje iz enega nivoja abstrakcije v drugega, iz ene simbolične oblike v drugo. Razumevanje posreduje tri miselne operacije: -
prevajanje
: učenec dobljeno sporočilo ali gradivo izrazi z drugimi besedami ali pa ga prevede v kakšno drugo obliko (npr. z besedami predstavi ali prebere graf), -
interpretacijo
: učenec pravilno dojame poglavitne ideje in razume njihov medsebojni odnos (npr. sklepanje o zvezah med posameznimi spremenljivkami na grafu), -
ekstrapolacijo
: učenec je sposoben presojanja in napovedovanja učinkov, posledic ali dogodkov, je sposoben sklepati o posledicah na osnovi danega sporočila (npr. ob grafu sklepa kakšne bi bile posledice opisane situacije na kaj drugega).
Primeri nalog za preverjanje razumevanja: 1. Razloži razvrstitev luči na semaforju.
2. Ko prevodnik in magnetno polje povzročita tok, je njegova smer takšna, da ustvari magnetno polje, ki nasprotuje gibanju. Ta princip ilustrira: A magnetno privlačevanje žeblja B električni generator ali dinamo C gibanje kompasove igle D električni zvonec
6 Bloomova taksonomija
Bloomova taksonomija
•
uporaba UPORABA
: • uporaba splošnih idej, pravil, principov, metod, teorij v konkretnih, za učenca novih situacijah. • samostojno reševanje problemsko zastavljenih nalog. • na osnovi usvojenih principov in posplošitev reševati nove probleme.
Primeri nalog za preverjanje uporabe: 1. Približaj se semaforju in pravilno reagiraj.
2. V katero obdobje spada objekt na pričujoči sliki? (Priložena je slika še ne obravnavanega umetnostno zgodovinskega objekta)
6 Bloomova taksonomija
Bloomova taksonomija
•
analiza ANALIZA
zajema razčlenjevanje gradiva na njegove sestavne dele ali elemente, ugotavljanje odnosov med temi deli in načine medsebojne povezave. Bloom loči tri vrste analize: analiza elementov sporočila analiza odnosov med elementi oziroma deli sporočila - analiza organizacijskih principov Primeri nalog za preverjanje analize 1. Razlikuj med različnimi scenariji pred semaforjem!
2. Fotosinteza poteka na svetlobi. Kaj od naslednjega ponuja najboljšo eksperimentalno podporo za trditev: A v temi nastaja škrob in rastline ne porabljajo CO2 B rastline vsebujejo klorofil C rastline uporabljajo O2 podnevi in ponoči D rastline dihajo samo ponoči
6 Bloomova taksonomija
Bloomova taksonomija
•
sinteza SINTEZA
je povezovanje delov in elementov v novo celoto. Gre za samostojno interpretiranje še nepoznane problemske situacije in za samostojno načrtovanje strategij. Ravnanje na tej stopnji oblikujeta kreativnost in divergentnost. Odgovori so novi, enkratni. Učitelj ni prenašalec znanj, ampak bolj animator, mentor, vodič. Primeri nalog za preverjanje sinteze: 1. Izdelaj priročnik z nasveti, kako ravnati v križišču.
6 Bloomova taksonomija
Bloomova taksonomija
•
vrednotenje VREDNOTENJE
ali evalvacija je presoja idej, argumentov, rešitev, izdelkov, materialov, in metod v skladu z nameni in po različnih kriterijih. Kriteriji: • notranji: ti zajemajo presojanje ali vrednotenje gradiva glede na logično natančnost, doslednost in druge notranje kritetrije • zunanji: zajemajo presojanje učnega gradiva glede na izbrane ali spominske kriterije Primeri nalog za preverjanje vrednotenja ali evalvacije: 1. Ovrednoti vedenje določenega števila voznikov v križišču.
2. Jana mora izbrati blago za svojo šolsko haljo. Haljo bo pogosto nosila in prala. Katera od spodaj navedenih tkanin bi temu namenu najbolj ustrezala?
_ _ A barva blaga je obstojna pri pranju, _ _ B blago se pri pranju ne mečka, _ _ C blago se ne krči pri pranju, _ _ D blago se lahko vzdržuje, _ _ E blago je mehko in zadržuje zrak, _ _ F tkanje je močno, gosto in gladko, _ _ G barva blaga je obstojna na soncu, _ _ H madežev na blagu ne opazimo, _ _ I vzorec je vtkan v blago.
6 Bloomova taksonomija
Učni načrt za Tehniko in tehnologijo za 6. razred BLOOMOVA TAKSONOMIJA ZNANJ
7 Literatura
[1] V. Kubale, Specialna didaktika tehnologije (Samozaložba, Celje, 1995).
[2] A. Papotnik, Prispevki k specialni didaktiki tehnične vzgoje za razredno stopnjo (Ul MB PeF, Maribor, 1991.
[3] B. Mejak Vrišer, Specialna didaktika tehniške stroke (Didakta, Radovljica 1991).
[4] B. Aberšek, Didaktika tehniškega izobraževanja med teorijo in prakso (Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Ljubljana, 2012).