Transcript DS ZA NENASILJE + LOGO ETIKA IN STAROSTNIKI IRENA

ZVEZA STROKOVNIH
ZBORNICA ZDRAVSTVENE IN BABIŠKE NEGE SLOVENIJE DRUŠTEV MEDICINSKIH SESTER, BABIC IN ZDRAVSTVENIH TEHNIKOV
WWW.ZBORNICA-ZVEZA.SI
ETIKA IN STAROSTNIKI
Irena Špela Cvetežar
SLOVENIJE
11 LET DELOVANJA
Zbornica zdravstvene nege Slovenije –
Zveza društev medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Slovenije
Delovna skupina za nenasilje v zdravstveni negi,
ETIKA
Etika je veda filozofije.
 Ukvarja s teoretskim pojasnjevanjem in
kritičnim ocenjevanjem fenomena morale:
- z raziskovanjem izvora človeške moralnosti,
- kriterijev moralnega vrednotenja,
- razumevanja smotrov, namenov, ciljev.
 Sprašuje se o smislu moralnega značaja,
obnašanja, delovanja
ter samozavedanja
posameznikov in
družbenih skupnosti (družin,
organizacij, narodov, nacij, poklicnih skupin itn.).
(povzeto po Jelovac, 1997).

ETIKA V ZDRAVSTVU
Etične teorije, ki usmerjajo biomedicinsko
etiko so:
deontologija ali nauk o dolžnostih,
 teleologija ali nauk o dobrih, koristnih
izidih.
teorij etike izhajajo etična načela, ki
vplivajo na etično ravnanje, odločanje in
odnose.
Iz
(Šmitek, 2004)
ETIČNA NAČELA
Načela
 Primarna:
 dobronamernost,
 neškodovanje,
 spoštovanje avtonomije
 pravičnost. (Perry in Potter, 1993).

Sekundarna načela:
dolžnost govoriti resnico,
 zaupnost,
 dolžnost varovanja podatkov,
 načelo doslednosti oziroma dolžnost
držanja obljub (Perry in Potter, 1993).
Ugotavljamo, da se etika v zdravstveni negi
vsebinsko razlikuje od medicinske etike (Šmitek,
2009)
ETIKA V ZDRAVSTVENI NEGI
 Etika
v zdravstveni negi v ospredje postavlja
etično teorijo skrbi in vrlin.
 Etika vrlin – upošteva osebnostne vrline
izvajalk in izvajalcev zdravstvene nege:
empatija,
odgovornost,
pravičnost,
zaupnost…
Etika skrbi se neposredno povezuje z osnovno
vlogo zdravstvene nege pri pacientu/varovancu
– s profesionalno skrbjo. Profesionalna skrb je
vse, kar vsebuje medsebojni odnos med
medicinsko sestro in bolnikom.
ETIKA V ZDRAVSTVENI NEGI

Etika skrbi v veliki meri sloni na odnosu med osebo,
ki daje, in osebo, ki prejema skrb (Tschudin, 2004).
Rita Manning (1998) opisuje pet elementov, ki
tvorijo etiko skrbi:
- etična drža,
- sočutno razumevanje,
- pozoren odnos,
- prilagodljivost in odzivnost (Klemenc, 2010).

VPLIV NA ETIČNO DELOVNJE
Etično delovanje v zdravstveni negi se razvije na
podlagi strokovnih znanj in vedenj, izkušenj, intuicije,
etičnih načel in moralnih vrednot (Klemenc, 2010),
 Oblikujejo ga:
- odsev časa,
- razvoj profesije,
- sistem izobraževanja,
- spremembe v organizaciji
zdravstvenega sistema,

-
uvajanje novih tehnologij v zdravstvu… (Bohinc, 2010)
VPLIV NA ETIKO

Temu je potrebno prilagajati tudi filozofsko
teoretične koncepte pa tudi vsakodnevno
prakso, saj se v praksi zdravstvene nege s tem
pojavljajo nove etične dileme.
RAZISKOVANJE ETIKE

Zdravstvena nega je v celoti prepletena z etiko – v
razmišljanju, delovanju, odločanju in medsebojnem
povezovanju.

V Sloveniji po podatkih raziskave DMSBZT
Ljubljana v letu 2001 45,3% medicinskih sester
vsakodnevno razmišlja o etičnosti svojega ravnanja
(N=1038)
VPRAŠANJE O ZNANJU
ETIKE
 Ali
imamo res vse medicinske sestre, babice
in zdravstveni tehniki dovolj znanj, vedenj in
izkušenj, da znamo avtomatično združiti
pridobljeno teoretično znanje, praktične
izkušnje, kodeks poklicne etike, lastne
moralne norme,
vpliv delovnega in
socialnega okolja (z vsemi stereotipi in
hierarično strukturo v zdravstvenem sistemu
vred)
(Klemenc, 2010)
ETIKA V PRAKSI
Temeljni problem pri etičnem ravnanju v zdravstvu in
drugih poklicih je, da zaposleni niso sposobni
ustrezno razreševati moralnih in etičnih dilem v
vsakodnevni praksi.
(Mekinc, 2011).
Šmitkova (2001) poudarja, da je za zdravstveno nego
poleg »vedenja, da« zelo pomembno »vedeti, kako«
delovati etično.
ETIKA IN STROKOVNOST

Ko presojamo o svojih odločitvah in dejanjih s stališča
dobrega ali slabega, gre za etično presojo. Ko
utemeljujemo potrebnost določenega postopka, gre za
strokovno presojo.

Strokovnost in etika sta v zdravstveni negi tesno
povezani, ki morata v namenu in posledicah
pacientu/varovancu zagotoviti dobro (oziroma dobrobit),
pravilno (v postopku), koristno (za bolnika) in sočutno
ravnanje. (Klemenc,2010)
OKOLIŠČINE

Etične smernice v tem kontekstu celovito obravnavajo
vse dejanske ali možne bio-psihosocialne okoliščine, ki
pri določeni obravnavi/posegu nastopijo, in vodijo naše
strokovne odločitve.

Kodeks etike medicinskih sester in zdravstvenih
tehnikov Slovenije (2009)
ETIKA / NASILJE

Odločitve, ki jih sprejmemo morajo biti v okviru
postavljenih norm, meril in pravil.

Ko človek v odnosu do sočloveka ravna tako, da
krši njegove človekove pravice, njegove objektivne
legitimne interese in pri tem zlorablja svojo moč
govorimo o nasilju.
(Uršič, 2010, str. 13).
NASILJE /STAROSTNIKI

Laura Siedel (2007) v raziskavi opredeljuje vzroke za
nasilje nad starejšimi: neposredne (zanemarjanje, …),
strukturne, kulturne.

Starejši pogosto postanejo žrtve nasilja in zlorab tam,
kjer je njihova moč izrazito okrnjena in kjer so zaradi
fizične, psihične, socialne, čustvene ali materialne
šibkosti v odvisnem položaju od drugih. (Lešnik
Mugnaioni, 2004)
ZAPOSLENI/ZAPOSLENE V ZDRAVSTVENI
NEGI

Preprečevanje, prepoznavanje in obravnavanje
nasilja nad starejšimi na vseh področjih
delovanja zdravstvene nege.
v domačem okolju – patronažna služba
 zdravstveni zavodi,
 zdravstveno/socialni zavodi,
 lokalni skupnosti, društva,
 NVO,
 vladne organizacije…

ZPND
Leta 2008 je bil v R Sloveniji sprejet Zakon o preprečevanju
nasilja v družini (), ki sistemsko obravnava nasilje v družini:
-opredelitev
-nalaganje
-
nasilja v družini,
dolžnosti prijave nasilja v družini,
nudenje pomoči žrtvi..
-določanje
sodelovanja med institucijami in strokovnjaki…
VRSTE NASILJA





(2) Fizično nasilje je vsaka uporaba fizične sile, ki pri družinskem
članu povzroči bolečino, strah ali ponižanje, ne glede na to, ali so
nastale poškodbe.
(3) Spolno nasilje so ravnanja s spolno vsebino, ki jim družinski član
nasprotuje, je vanje prisiljen ali zaradi svoje stopnje razvoja ne
razume njihovega pomena.
(4) Psihično nasilje so ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri
družinskem članu povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti,
ogroženosti in druge duševne stiske.
(5) Ekonomsko nasilje je neupravičeno nadzorovanje ali
omejevanje družinskega člana pri razpolaganju z dohodki oziroma
upravljanju s premoženjem, s katerim družinski član samostojno
razpolaga oziroma upravlja ali neupravičeno omejevanje
razpolaganja oziroma upravljanja s skupnim premoženjem družinskih
članov.
(6) Zanemarjanje je oblika nasilja, kadar oseba opušča dolžno
skrb za družinskega člana, ki jo potrebuje zaradi bolezni,
invalidnosti, starosti, razvojnih ali drugih osebnih okoliščin.
PRIMER PATRONAŽNE MEDICINSKE
Zanemarja
nje
starejše
osebe s
strani
svojcev v
domačem
okolju..
SESTRE:
NASILJE NAD STAROSTNIKIINSTITUCIJE

5% nasilja starejši doživljajo v javnih ustanovah.
Besedno nasilje (81 odstotkov),
 telesno (16 odstotkov)
 ekonomsko (13 odstotkov)

(Žibert, 2011)
VRSTE IN OBLIKE NASILJA V INSTITUCIJAH
Nasilje s strani svojcev:
Starostnik kot žrtev ali opazovalec nasilja
 Psihično in ekonomsko nasilje s stran svojcev
(prepis nepremičnim, prihrankov..)


Fizično nasilje in psihično nasilje (primerzaposleni opazijo kako svojci postopajo pri
posedanju svojca v osebni avtomobil…)
Prepiri med družinskimi člani (skregani otroci…)
NASILJE S STRANI ZAPOSLENIH
Neustrezno obvladovanje bolečine,
 Neustrezno hranjenje, pitje tekočin,
 uvajanje nasogastrične sonde,
 dajanje zdravil, kopanje, preoblačenje,
 hospitalizacija stanovalcev DSO v terminalni fazi,
 čiščenju sob in opreme uporabnikov…
 neustrezna uporaba posebnih varovalnih ukrepov…

NASILJE MED UPORABNIKI
Psihično, fizično in ekonomsko nasilje.
K fizičnemu prištevamo: odrivanje, potiskanje, puljenje
las, udarce s palico, nadlegovanje,
Čustvene in psihične zlorabe: zmerjanja, žaljenja,
poniževanja, ignoriranja, zavračanja, obtoževanja, pretirane
skrbi za drugega, obtoževanje kraje, ...
izsiljevanje in prosjačenje za denar, kavo, priboljške.
NASILJE NAD ZAPOSLENIMI
S strani uporabnikov: verbalnega nasilja, žalitev in
nestrpnosti, pa tudi otipavanja in žaljivih opazk,
obtoževanja,
 Fizičnega nasilja: udarci, brce, klofute, pljuvanje,
ščipanje..
 S strani njihovih svojcev: neprimerne pripombe in
opazke, nespoštovanje njihovega dela,
nezadovoljstvo zaradi prevelikih stroškov,

DEJSTVA

Žrtve v nasilnem odnosu uporabljajo tako imenovane
strategije preživetja, povzročitelji nasilja pa strategijo
nadzora in zlorabe moči.

O nasilju molčijo…
KOMPLEKSNOST PROBLEMA
UPORABA INKONTINENČNEGA PRIPOMOČKA

Dementna gospa

Zelo težka inkontinenca

Pravica do inkontinenčnih pripomočkov (3 plenice)

Odstranjevanje plenice, ker jo moti…

Posledice:
-
stanovalka,
- sostanovalci,
-
zaposleni,
-
svojci….
NAČELA OBRAVNAVE
Sprotno reševanje konfliktov,
 Izobraževanje in dodatno usposabljanje zaposlenih
 Spoštovanje in dostojanstvo starejših.
 Individualno doživljanje nasilja.
 Nasilja ne smemo minimalizirati, gradirati oz. soditi
po lastnih izkušnjah.
 Iskanje podporne socialne mreže.

UKREPAJMO!
Vse znanje in senzibilnost so brez
vrednosti, če ob zaznavi nasilja nad starejšo
osebo ne posredujemo in ne ukrepamo.
NASILJE JE NAŠ SKUPEN PROBLEM
IN NAŠA SKUPNA ODGOVORNOST!