Transcript PPS

Mediteran
kot
strateško-varnostni
dejavnik (faktor)
1
Izhodiščno gradivo:
• gradivo z mednarodne konference, ki sta jo ob
udeležbi izvedencev iz celotnega Mediterana v
Firencah, oktobra 1998. leta – pod vodstvom
polkovnika US Army Larryja Wortzela organizirala Strategic Studies Institute (SSI) in
Pepperdine University, z naslovom:
• “Mediterranean Security in
the Coming Millenium”
• Kegley, Blanton: World Politics
2012/2013 – Trends and
Transformation
2
Teze:
• 1. definicija (gravitacijske cone)
Mediterana (Sredozemlja) kot podsistema
svetovnega oceana in robnega morja
Atlantskega oceana
• 2. Sredozemsko morje in Jadransko morje
• 3. definicija mediteranskega strateškovarnostnega dejavnika (faktorja)
• 4. potencialna, “speča” in aktivna žarišča
varnostnih tveganj v bazenu Mediterana –
razlivanje groženj iz “failing states”,
“failed states” ter bankrotiranih držav?
3
Definicija Mediterana (Sredozemlja)
•
•
•
•
•
•
•
•
definicija Mediterana - zgodovinska kategorija, ki je odvisna od razmerja sil
v najožjem pomenu besede Mediteran = “ medcelinsko“ Sredozemsko morje in vse
države okoli njega….” – medcelinski kontaktni prostor
v (naj)širšem pomenu besede vključuje Rimland - poleg Sredozemskega morja
celotno gravitacijsko cono, ki je povezana z njim (8,5 milijonov km2, kar je cca 3krat več od površine morja – 2,965900 km2!) – 427 M prebivalcev – Sredozemsko
morje kot jezero „svetovnega otoka“ (“World Island” = Azija, Evropa, Afrika)
v širšem pomenu besede vključuje 37 držav, in to: evropske države (Šp, Fr, Mo,
It, Mal, Sl, Hr, BiH, Čg,Al, Mak? Srb?, Kos ?, Gr, azijske države (Tu, Cip, Si, Lib, Iz,
Pal) in afriške države (Eg, Lib, Tun, Alž, Maroko)
črnomorske države (Bol, Rom, Mol, Ukr, RF, Gruzija – Azer - BTC in Arm) in
rdečemorske države (Sud, Som, Er, Jemen)
ali sta UK in ZDA sredozemski državi (flote), ali sta Portugalska in Jordan
sredozemski državi, ali je EU tudi sredozemska ?
minimalna, srednja in maksimalna inačica Mediterana
splošna značilnost: velika kontrastnost in heterogenost – ekstremne razlike v stopnji
razvitosti, kulturi in bogastvu prebivalstva mediteranskih držav – “zibelka
(Huntingtonove) vojne civilizacij” ?
• severni lok (PIGS – bankrotirane in bankrotirajoče države
?) in južni krizni lok “failing states” (arc of crisis)
• Mediteran – „počeni globalizacijski člen” ali „lepilo“ ? 4
Tranzicija v blaginji in ekonomski moči v
tretjem mileniju (GDP ppp
v trilijonih $, vrednost $ v 2009. letu)
• 2009
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
rang
1. ZDA
2. LRK
3. Jap.
4. Indija
5. Nemčija
6. Rusija
7. UK
8. Francija
9. Brazilija
10. Italija
• 2050
GDP ppp
14,256
8,888
4,138
3,752
2,984
2,667
2,257
2,172
2,050
1,922
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
rang
LRK
Indija
ZDA
Brazil
Jap.
Rusija
Mehika
Indonezija
Nemčija
UK
Rest against the West ?
- projekcija
GDP ppp
59,475
43,180
37,876
9,762
7,764
7,559
6,682
6,205
5,507
5,628
5
Distribucija vojaških izdatkov po
celinah (WME 1.624,6 milijard $)
večji vojaški
izdatki – večja
varnost ?
Stabilnost
svetovnih
vojaških
izdatkov – v
evropskem
Natu upad za
50 milijard –
le ZDA, UK in
Grčija se
držijo norme
2% GDP
Azija z Oceanijo
in srednji Vzhod
porabijo več od
Evrope
6
DISTRIBUCIJA VOJAŠKIH
IZDATKOV PO CELINAH V
2012. LETU
15 DRŽAV PORABI v 2012. letu ZA
VOJSKO 4/5 OD CELOTNIH
svetovnih VOJAŠKIH IZDATKOV
Severna Amerika in zahodna Evropa =
cca 60% svetovnih vojaških izdatkov
7
Rang lista vojaških izdatkov v
2013. letu (109 $)
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
država
ZDA
LRK
RF
UK
Jap.
Fran.
S.A.
Nem.
Ital.
vojaški izdatki PPP
WDE = 1562,3 (1753)
682 (43% WDE in 63% Nata) - NATO cca 2/3 WDE
228
93,7
% GDP v 2005/20120.
letu
izdatki v
57,5
milijardah
50,1
$
44,7
58,8
40,4
število
28,5
vojakov
8
Vojaško - geografska struktura
• Mediteran – kopensko-pomorsko-zračno vojskovališče z
globokim zajedanjem morja v kopno in z razčlenjeno obalo:
• zahodni del 821600 km2
• vzhodni del: 2144300 km2
• obalna črta: 38549 km (1/3 otoki)
• robna oz. ozka morja (narrow seas) : 18 operacijskih con bojevališč
• ozka grla: Gibraltarska vrata, Sicilija-Tunis, Suez, BosforDardanele
• baze in oporišča: otoki (Baleari, Korzika, Sardinija, Sicilija,
Malta, Kreta, Ciper) in polotoki (Pirinejski, Apeninski, Balkan,
Mala Azija, v robnih morjih - Krim, Istra)
• longitudinalna strateška smer in transverzalne operativnostrateške smeri, ki vodijo v robna morja
• pomen Mediterana je bil vedno odvisen od strateških
interesov mediteranskih držav in globalnega razmerja sil
• obrambni izdatki Nata – 2/3 svetovnih izdatkov
9
Novi pristopi k (re)definiranju ?
• med dvema svetovnima vojnama “evropsko
jezero” – mare nostrum – narrow sea
• po II. SV – “ameriško jezero” in pod vplivom
kopnega južno krilo Evrope - JEV
• po hladni vojni širjenje Nata proti vzhodu - finis
ideologiae - vpliv geo-ekonomike in geopolitične
doktrine na novo (re)definiranje
• “evro – severno-afriško - zahodno-azijski
prostor” v luči globalizacije – prostor
integracije in (ali) konfliktov (Huntington)
BME, MENA, NAWA
- суперрегион Большого Средиземноморья
10
- Euro-Mediterranean region
11
Nova vloga Mediterana ?
• prizorišče globalizacije ali (in)
vojskovališče GWOT ?
• stični prostor Nata, EU, BRICS, SCO,
TIMBI in islamskega (arabskega) sveta
• pregradni položaj manevrske komponente
globalne proti-balistične obrambe
• vir novih vrst energije – globalni vir solarne
obnovljive energije
• vir energije z morskega dna – plin + nafta
• žarišče novih vojn
globalna horizontalna
iradijacija
2100 KW/m2
12
Oceani in morja
• 71% površine celotne planete Zemlje
• 46000 ladij + 4000 luk – svetovni transportni sistem
• 50% svetovnega prebivalstva živi do 80 km od obal –
80% držav niso land-locked – 125 mest z več kot 106
prebivalcev je do 485 km od obale
• leta 2030 – bo živelo 75% prebivalstva do 80 km od obal
• 16% živalskih beljakovin, ki jih porabi človeštvo, je iz
morja – ulov ribe 1961 – 40.106 ton, 2000 – 120.106 ton
(30% za prehrano živali) 2010 – 90.106 ton + 55.106 ton v
ribnikih
• Atlantski ocean = 27% površine svetovnega oceana –
111.866 km obale – 230.000 živ. vrst
• 30% nafte in plina se črpa z oceanskega dna- rude
(nekoč le sol) ?
• 2000. leta - letno flota 800.106 dwt (14 let) prepelje 5,88.109
ton - od tega 2,15.109 ton nafta, 2.109 ton – rude, oglje, žito;
4.106 TEU
13
Sredozemsko morje in Jadransko
morje
• Sredozemsko morje ima 18 robnih morij (“bojevališč”)
• 2.900.000 km2 - dnevno: 2000 trajektov, 3500 tovornih ladij,
300 tankerjev- 8.106 bpd na morju – letno: 1/3 svet. prometa
• – Jadran – 135250 km2
• povprečna globina 1500 m (max 5267 m) – močna evaporacija
• Sardinija in Sicilija sta večji od Slovenije
• 180 platform za črpanje plina z morskega dna v Italiji
• pretok robe: letno 220.000 ladij in plovil > 100 ton (1/3
svetovnega prometa!) – letno 370.106 ton nafte – vsak dan
250-300 tankerjev – letno izlitje nafte do 150.000 ton
• 65% vrst rib ogroženih zaradi izlova – svetovni ulov 90
milijonov ton/letno - hrvaški ulov v Jadranu do 44000
ton/letno
• tovori - (15 – 17).106 ton letno prek luke Koper / tankerji /
križarke
• slovenskih plovil cca 1000 BRT – 343 BRT nad 18 m - SPP
14
Strateške funkcije v grand-strategiji:
• v miru ?
• splet SLOC (rute + luke +
skladišča): tranzit +
kabotaža + izvoz + uvoz
• industr. – ladjedelništvo,
brodarstvo, pomorstvo
• naravni viri – hrana +
energenti + rude
• turizem, šport
• meteor.
• “ekol. filter”
• seizm. cona
• stik kultur – pom. arheol.
• objekt znanstvenega
preučevanja
• cona akcij mednarod.
kriminala
• v krizah in vojni ?
• bazijsko temeljišče flot in
manevrskih sil i njihov
manevrski prostor
• cona fleet in being
diplomacija topnjač ?
• prostor infiltracije - SW
• morje vs kopno in obratno
• vojskovališče – sistem
bojevališč – sistemi bojišč,
vključno s sistemom
operacijskih smeri
• primorsko krilo kopenskih
vojsk
• cona OOTW, RPV …..
• tranzitna cona za prelet 15
triade (ICBM, SLBM, BA)
Ribolov in turizem
• rast svetovnega ulova od 1950. leta do 2010. leta - od
20 na 90 milijonov ton + v ribnikih 55.106 ton – promet
150.109 $
• v EU upad ulova s 718.000 ton – 1995. leta na
563.000 ton v 2006. letu – ulov medit. držav 1,5 M/letno
• svetovni rekorder LRK s 17.000.000 ton/leto, Peru 10,7,
Japonska 5, ZDA 4,7
• italijanski letni ulov 300.000 ton, od tega cca 60% v
Jadranu (560 kočaric in 100 plavajočih mrež)
• Hrvaška letno 34500 ton + marikultura 9500 ton – 60
koč + 100 plavajočih mrež
• Slovenija 931 ton/letno poraba letno 10 kg rib/prebivalca,
Hrv – 8; Italija 25; Evropa 25
• turizem – 220 M turistov/letno v bazenu Mediterana
16
Vojaško - strateški pomen
Mediterana
• temeljišče s katerega se izvaja nadzor (projicira silo)
nad celotno gravitacijsko cono Sredozemlja – angl.
Rimlandom, ki vključuje južno Evropo (z Balkanom),
severno Afriko, Srednji vzhod, črnomorsko primorje,
Kavkaz in pomorsko-zračne komunikacije, ki
povezujejo bazen Indijskega oceana z Atlantikom
• stalnica: dominacija Nata – stalna prisotnost bojnih
flot in razvit sistem baziranja pomorsko-zračnih sil v
Mediteranu (Gibraltar, Malta, Pirej, Kreta, Ciper,
Latakia)
• med hladno vojno: sistem baziranja Nata vs VP –
novo – stagnacija obrambnih izdatkov Nata na
severu + prestrukturiranje obrambe – rast obrambnih
izdatkov držav na jugu (G, T, Izrael, arabske države)
– VL – MRBM – RPV - ORB + MP
• Mediteran kot položaj globalne PRO (nova Triada) 17
Varnost ?
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
globalizacijski trend - “securitization of grand-strategy” ?
varnost kot organizacija
varnost kot funkcija
varnost kot percepcija
varnost kot stanje odsotnosti dejanskih ali potencialnih groženj
vrednotam, ki ga občuti (posameznik, skupina, množica ali) država oz.
koalicija, pri svojem delovanju in razvoju – vrste varnosti ? varnost kot
stopnja zaščite od groženj
varnost torej vsebuje oceno grožnje in oceno ranljivosti
grožnja je objektivni dejavnik
ocena oz. presoja grožnje (“metrologija strahu”) je subjektivni
dejavnik = strah da bodo vrednote napadene
odkrite in maskirane (skrite) grožnje – občutljivost na grožnje
(izkušnje, zgodovina – Kuba 1898… Irak+WMD)
pri presoji oz. oceni so vedno možne napake
odzivi na grožnjo niso pri vseh vedno enaki – N-S, S-N, S-S
primeri: sporazum Ribbentrop – Molotov 1939. leta in “nenadni” napad
Nemčije na SZ 1941. leta, Pearl Harbor 1941
18
Trend širjenja in poglabljanja
varnosti po hladni vojni
• politična: mednarodna, koalicijska, državna,
nacionalna (homeland), javna, osebna - vrednote
• vojaška in notranja
• ekonomska
• monetarna: finančna
• fizična: prometna (kopno, morje, reke, zrak),
prehrambena, infrastrukturna (zveze, pošta, šolska,
zdravstvena), okoljska – naravni viri (ekološka)
• informacijska (programska, podatkovna, zveze,
kibernetska –cyber-security)
19
Varnost v Mediteranu po hladni vojni – razlike
v konceptih sever-jug, vzhod-zahod
• v južni Evropi so v ospredju:
• prometna (pomorska in zračna)
varnost
• ekonomska varnost
• energetska varnost
• informacijska varnost
• varnost naravnih virov – voda,
hrana, zrak
• varnost okolja
• varnost od delovanja
mednarodnega kriminala (ilegalne
migracije, pranje denarja,
korupcija, tihotapljenje droge,
orožja, ljudi, trgovina z organi,
belim blagom)
• vs terorizem, WMD
• ABMD
• “sanacija Balkana”
• v vzhodnem Mediteranu so
v ospredju:
• militarizacija
• grško-turška nasprotja
• nestabilne notranje razmere po
arabski pomladi
• WMD – Izrael, Iran, Sirija
• islamski ekstremizem
• oboroženi spopadi, ki se
razlivajo v okolje
• sunitsko-šiitska nasprotja
• izraelsko-arabska nasprotja
• kurdski problem
• palestinski problem
• sirijski problem
• problemi oskrbe z vodo
• kavkaški problem
20
Pogledi na varnost v Mediteranu strateška pat-pozicija v Siriji kot pat
med špansko državljansko vojno ali
pat v BiH do 1995. leta ?
• primer “failing state” - vojna v
Siriji :
• za Turčijo (kurdsko vprašanje),
S. Arabijo in GCC je največja
grožnja sirijski režim, ki se ga
mora odstraniti in zato podpirajo
vstajnike
• Egipt, Jordan, AL so za
sporazumno rešitev vstajnikov
in režima
• Hezbolah podpira sirijski režim Hamas ? PLO ?
• Libanon - nevtralen
•
Izrael in Nato izpostavljajo strah
od uporabe sirijskega WMD –
PRO in preventivni udari po
infrastrukturi
• RF, LRK in Iran podpirajo
sirijski režim – zahod
vstajnike
•
strah od prevlade islamskih
ekstremistov blokira vse tiste, ki
so v Libiji podprli mednarodni
vojaški poseg v imenu R2P
• OZN = Liga narodov ?
“preprečiti ali (samo) omiliti
pekel” ?
• rizik eskalacije med
jedrskimi silami ?
21
Strateško-varnostni faktor
• strateški vitalni interesi in njihovo ogrožanje
• grožnja (angl. threat) – obstoj sile
• grožnja + izražena pripravljenost za uporabo sile =
nevarnost (angl. danger)
• štirje faktorji strategije: nasprotnikove sile, lastne
sile, prostor in čas kot trajanje ter čas kot
astronomsko - meteorološki pojav
• prostor Mediterana kot strateškovarnostni faktor - omogoča uporabo
lastnih sil in zmogljivosti, in hkrati odpira
pot grožnjam in tveganjem, ki jih lahko
izrabi nasprotnik
22
Revizija percepcije groženj po hladni
vojni (1999. leta) – “new global
chaos” ( Brzezinski )
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
mednarodni terorizem 80%
uporaba SW in BW 75%
nove jedrske države 73%
epidemije 71%
rast moči LRK 57%
imigracija 55%
svetovna kriza ???
migracije ????
okolje in naravni viri ????
zloraba novih tehnologij ?
demograf. ???
klimat. spremembe ?
• rast Japonske 45%
• trenja z ekon. šibkimi
državami 40%
• islamski
fundamentalizem 38%
• vzpon Rusije 35%
• region. konflikti 34%
• krepitev Evrope 24%
mednarodni kriminal (droga, čl. organi,
belo blago, orožje, avt. pravice ?
kršenje čl. pravic
23
Mediteransko neravnotežje po
hladni vojni – pogled z juga
• “tri mediteranska temeljna (vira) neravnotežja” (Bagdagul
Ormanči):
• demografsko (do 2025. leta v S. Afriki rast 2-3% - 260 M, EU
– ima cca 300 M - imigranti)
• ekonomsko (PIGS - Italija, Francija – 7-8 krat večji GDP od
Maroka, Egipta, Libije) – odvisnost EU od energentov
• gospodarski in politični vzpon Turčije
• socio-kulturno
• vojaško: WMD – Izrael – JO, CW – Sir, Eg, Lib - Iran
• Huntingtonova paradigma za “vojno (treh)
civilizacij”: krščanska civilizacija (katoliška,
protestantska, pravoslavna), islamska (šiiti vs
suniti, judovska
• globalisti vs anti-globalisti
24
Potencialna, “speča” in aktivna
žarišča spopadov
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
1) Gibraltar – Španija - UK
2) Španija – Baski, Katalonija
3) albansko regionalno vprašanje ?
4) Moldova – Transdnjester ?
5) Krim – Ukrajina - RF
6) Gruzija – Osetija, Abhazija ?
7) Čečenija-Dagestan - Ingušetija
8) Nagorni Karabah ?
9) kurdsko vprašanje – 40 M
10) vojna v Siriji + Iran WMD
11) Izrael + WMD– Hezbolah –
PLO – Hamas
12) suniti vs šiiti v Iraku
13) Jemen
transnacionalne
14) Bahrein
grožnje
15) Somalija
• 16) piraterija v Indijskem
oceanu- Bab el Mandeb Hormuz
• 17) Sudan ?
• 18) nedokončane “revolucije” v
Egiptu in Tunisu
• 19) nedokončana “revolucija” v
Libiji (Kirenajka, Tripolitanija in
Fezan)
• 20) Alžir
• 21) Čad
• 22) Maroko
• 23) Mavritanija - Polisario
• 24) delitev EEZ v vzhodnem
Mediteranu
• 25) vodni spori- Evfrat, Nil, 25
Jordan
Nevojaške komponente varnosti
• grožnja ilegalne
imigracija iz
razpadajočih držav
• širjenje dejavnosti
mednarodne mafije
• mednarodni terorizem
– JBK - orožje
• tehnogene katastrofe –
akcidenti v lukah in na
morju, podvodna
eksploatacija
energentov, naftovodi
• klimatske spremembe in
njihove posledice (suše,
širjenje puščav, požari,
epidemije lakote,
problemi oskrbe z vodo)
• uničevanje naravnih
virov – izlov ribe
• onesnaževanje okolja
(obale, morje, zrak)
• epidemije bolezni
• razmejitveni spori v 26
zvezi EEZ
Primer spornih rajonov EEZ
27
Sporni rajon otoka Kastelorizo –
grško-turški spor
otok s
površino 5 kv.
milj, oddaljen
le 1 miljo od
Turčije - ima
približno 500
prebivalcev ;
leži med
Ciprom in
Rodosom – na
zgornji sliki je
razmejitev
EEZ po grški
inačici, na
spodnji po
turški
28
Turška cona strateških
interesov
29
Italijanska plinska polja na Jadranu
30
•
Hrvaška polja
Italija izkorišča 180 vrtin,
Hrvaška 15 – ostali ?
31
Dejanski in maskirani motivi za
mednarodno vojaško posredovanje ? Kaj
ima prednost ?
• GWOT in R2P –
• zagotavljanje
zagotavljanje
energetske,
spoštovanja človeških informacijske,
pravic in svoboščin:
okoljske, vodne,
• ruski poseg v Gruziji ? prehranske,
• poseg Nata v Libiji ? v zdravstvene in
prometne varnosti
BiH ? v ZRJ in na
Kosovu?
• likvidacija grožnje
od WMD
32
Mediteranski akterji varnosti
Union pour la Mediterranee (2008)
Evropska
unija (27
držav)
druge članice
stik Nata (28
držav), ODKB
(7 držav), AL
– 22 držav,
AU - 54
držav,
Organisation
of Islamic
Cooperation
56 držav 33