POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI Podiplomski študij psihologije

Teorije jaza in samopodobe

Pregled vsebine



Pojem jaza, samopodobe in samospoštovanja



Teorije jaza in samopodobe



Razvoj jaza in samopodobe



Sestavine jaza in samopodobe



Kognitivni modeli jaza: sheme jaza



Samospoštovanje



Samopredstavljanje in pozitivna iluzija

Osebnost, jaz in samopodoba



Osebnost - to, kar dejansko smo



Jaz - to, kar mislimo, da smo

 Jaz je pomembna sestavina osebnosti   Osebnost vpliva na jaz - jaz integrira osebnostno delovanje in vpliva nanj Kaj merijo vprašalniki osebnosti - osebnost ali samopodobo?

NIHČE NI ENAK

Zgodovinski uvod

     Sokrat, Platon - jaz je nematerialna (duhovna) entiteta Descartes jaz je razmišljajoča substanca (res cogitans), je izvor in nosilec mišljenja Locke - zavest o sebi je le del zavedanja in izvira iz izkustva Kant - samozavedanje izvira iz (telesnega) izkustva, temelji pa na kategoriji subjekta kot predpogoja tega izkustva Sartre jaz ni temelj, temveč produkt eksistence; smo to, kar naredimo iz sebe

Pregled pristopov k proučevanju jaza in samopodobe

Pristop opis metode predstavniki biološki psihodinamski poudarek je na nezavednih procesih, jaz kot obrambna struktura proste asociacije, analiza sanj, igre... klinični pristop Freud, Adler, Jung, neoanalitiki, egopsihologi fenomenološki socialni subjektivno in refleksivno izkustvo posameznika, doživljanje kvalitativno opisovanje, hermenevtični pristop, osebni konstrukti Rogers, Allport, Maslow jaz kot socialni (kulturni) konstrukt, pomen socialnega etnometodološki, jezikovno narativni pristop konteksta Cooley, G. H. Mead, M. Mead, Vigotski, Goffman, Gergen kognitivni temelji na biologiji, evolucijski teoriji, genetiki, etologiji in fiziologiji eksperiment shem pri organizaciji in procesiranju informacij o sebi in drugih Markus, Higgins, pristop, uporaba standardnih Marsh lestvic jaza

Pregled vsebine

         Začetek psihologije jaza: William James Socialni modeli Med jazom in sebstvom Drugi analitski modeli jaza Fenomenološki modeli jaza in samopodobe Kognitivni vidiki: pojem in sheme jaza Samospoštovanje Razvoj jaza Merjenje jaza, samopodobe in samospoštovanja

Začetki psihologije jaza

  James Höffding

Jamesova teorija jaza

    nasprotoval metafizičnemu pojmovanju jaza empirični jaz nasproti "čistemu" jazu (primerjaj debato med empiristi in Kantom; tudi pojem čistega jaza v fenomenologiji) jaz v toku zavesti definicija: jaz je vse, kar človek lahko ima za svoje, kar čuti kot svoje  izvor: James, W. (1890/1948). Psychology (pp. 176-216). Cleveland, OH: World Publishing.

David Hume: Jaz kot sveženj zaznav (boundle of perceptions). -

jaz kot objekt

Immanuel Kant: Jaz kot kategorialni pogoj celovitosti (enotnosti) našega izkustva.

- jaz kot subjekt

Jaz kot subjekt in kot objekt

   Jaz kot subjekt (akter, “I”)  spremenljiv iz trenutka v trenutek (?) Jaz kot objekt (pojem, podoba, “me”)  telesni jaz   socialni jaz duhovni jaz Jaz kot objekt relativno stabilen  ustreza poznejšim pojmom samopodobe ali samopojmovanja

Shema komponent jaza JAZ jaz kot subjekt, akter ("I") jaz kot objekt ("me") telesni jaz socialni jaz duhovni jaz

Samopodoba in samospoštovanje



nadaljnje distinkcije:

 dva vidika jaza kot objekta   samopodoba, samopojmovanje: to, kar mislimo o sebi samospoštovanje, samovrednotenje: to, kaj čutimo, da smo (kako občutimo, vrednotimo samega sebe)  naši uspehi, deljeni z našimi pretenzijami vrednotenje sebe vrednotenje drugih > 1 uspešnost / aspiracije = samospoštovanje

Höffding: proprioceptivni jaz

  

predpogoj samozavedanja: razlikovanje jaza in ne-jaza kdaj in zakaj začnemo razlikovati med jazom in ne-jazom?

vloga proprioceptivnih izkušenj pri nastajanju jaza in samopodobe



privatnost, nezrcaljenost proprioceptivnih informacij

Razvoj jaza in samopodobe

    Kdaj se pojavi samozavedanje?

 raziskovalna paradigma (pika na nosu/čelu)  Pogostost samonanašalnega obnašanja   pred označenjem po označenju   kontrolna skupina (brez predhodnih izkušenj z zrcalom) po označenju Vpliv socialnega “zrcaljenja”  razlike v obnašanju med živalmi, ki so odraščale skupaj, čeprav v divjini in živalmi, ki so odraščale v osamljenosti Razvoj jaza v otroštvu in adolescenci Razvoj jaza v odraslosti Jaz, dobro počutje in kakovost življenje

40 20 0 pred po 30 20 10 0 pred po eksp kontr skupaj ločeno

Zgodnji razvoj samopodobe

 Lewis & Brooks-Gunn (1979) :  0 3 mes.: začetno zanimanje za socialne objekte in razlikovanje sebe od ne-sebe    3-8 mes.: utrditev razlikovanja jaz-nejaz, prepoznavanje sebe skozi znake, ki spremljajo lastno obnašanje (kontingenco) 8 12 mes.: opažanja in pričakovanja lastne konsistentnosti (posledice lastnih dejanj bodo enake, kot prej) 12-24 mes.: osnovne kategorije jaza in identitete (starost, spol, učinki lastnega delovanja), besedno samooznačevanje, diferenciranje od drugih, uporaba osebnih zaimkov

Psihoanalitski modeli jaza



Med jazom in sebstvom



Freud



Jung



Drugi psihoanalitiki o jazu/sebstvu

Freudova teorija jaza



Sigmund Freud (že obravnavano)

 jaz je sekundarna osebnostna struktura, razvije se iz onega  konflikt med gonskimi impulzi in (proti)pritiski okolja je izvor nastajanja ega  ego deluje delno na zavestnem nivoju (je nosilec našega zavedanja), delno na nezavednem (ego-cenzura, obrambni mehanizmi)

Jung: med jazom in sebstvom

 Carl Gustav Jung     razlikovanje med jazom (ego, Ich) in sebstvom (Selbst) jaz (ego) je središče zavestnega dela duševnosti in osebnosti sebstvo je globinski center celotne osebnosti, naša Arhimedova točka sebstvo omogoča transcendiranje osebnostnih nasprotij (proces individuacije)

Drugi analitski modeli jaza

  Karen Horney  idealni (idealizirani) nevrotski jaz  je obramba pred občutki inferiornosti, postane problem, če je kompulziven Harry Stack Sullivan  interpersonalna teorija osebnosti: ključni pomen odnosa mati-otrok  personifikacije (mentalne reprezentacije sebe in drugih, npr. personifikacije matere: dobra mati, slaba mati)  dinamizem in sistem jaza  dobri jaz, slabi jaz, ne-jaz

Egopsihološka perspektiva

  egopsihoanaliza  Hartmann, Kohut, Kernberg  izvornost jaza, pomen drugih (Winnicott) Egopsihologija  jaz je izvorna struktura osebnosti (nasprotno kot pri Freudu)   Erikson  vseživljenjski razvoj jaza in identitete teorija objektnih odnosov: Mahler, Greenberg   človek ni iskalec užitka, temveč iskalec drugih vzpostavljanje odnosov je temeljna motivacija

Socialni modeli jaza



Mead, Cooley



Kulturologija



Goffman



Gergen

Cooley: zrcalni jaz

 Charles Horton Cooley (1902): zrcalni jaz (glass-looking self, looking glass I)  empirični jaz (občutenje, telo; moč, povzročanje; socialna diferenciacija, enota v družbi)   reflektirani, zrcalni jaz (pri otrocih, adolescentih, v odnosih med spoloma)  drugi so zrcalo, v katerem vidimo samega sebe skupinski jaz ("we")

Meadova teorija jaza

 George Herbert Mead (1934)   vpliv filozofije in psihologije Georgea Herberta Meada (simbolni interakcionizem) posameznik oblikuje pojmovanja o sebi, kot jih oblikuje o drugih (deluje v odnosu do sebe, kot deluje v odnosih do drugih - primerjaj teorijo Leva Vigotskega)    jaz kot simbolni sistem jaz kot sistem vlog - odvzemimo posamezniku njegove vloge in nič več ne bo ostalo izvor: Mead, G.H. (1934). Mind, self, and society (pp. 135-226). Chicago, IL: The University of Chicago Press.

George Herbert Mead, who argued that society (e.g., culture, institutions, role systems, language, and acts) precedes symbolic thought which, in turn, precedes the development of selves. Mead observed that by studying role-taking, one can see how the rise of self is dependent upon the ability of an individual to become an object to himself or herself. In other words, one comes to act towards one's self (that entity one talks to when "talking to one's self") as one acts towards others.

"It has been the tendency of psychology to deal with the self as a more or less isolated and independent element, a sort of entity, that could conceivably exist by itself.... other people are there as much as we are there..To be a self requires other selves."

Drugi socialni modeli jaza

      Sociološki in kulturološki pogled na jaz   Margaret Mead, Linton, Kardiner, Honigman jaz kot vlogovni repertoar posameznika Osebna (privatna) in socialna identiteta  Habermas, Krappmann Jaz kot socialni konstrukt Lev Vigotski  dialoški izvor zavesti, duševnosti in jaza Ronald Laing   jaz izvira iz odnosov z drugimi v teh odnosih definirajo naš jaz drugi in mi definiramo druge Erving Goffman  jaz kot igralec, ki nastopa pred drugimi tako, kot to želi ali meni, da mora; samoprezentiranje

Jaz kot socialna konstrukcija

    Socialna konstrukcija jaza Jaz kot narativna struktura: naš jaz se oblikuje kot zgodba (Gergen & Gergen, 1984, 1986; Sarbin, 1986) Jaz kot diskurz (produkt diskurza): jezik ima odločilno vlogo v oblikovanju jaza (Foucault, 1972, 1976, 1979; Harre, 1994; Parker, 1992; Potter & Whetherell, 1987; Edwards & Potter, 1992)  jezik nima le reprezentativne funkcije, temveč tudi perfomativno, usmerjeno k delovanju Vzajemno delovanje in vmesni prostor (joint action, in between space) (Shotter, 1993)  identiteta se vzpostavlja v interakciji, v "prostoru vmes"

Felsonove raziskave

 Richard B. Felson     vpliv zrcaljenih ocen (reflective appraisal) na oblikovanje jaza - nadaljevanje Cooleyevih idej (Kinch, Felson) raziskovalni rezultati kažejo, da ocene drugih niso vedno močan dejavnik vpliva na samopodobo - zakaj?

verjetno nismo najbolj točni v ocenjevanju tega, kaj drugi mislijo o nas (Felson, 1993) komunikacijske bariere nam preprečujejo izvedeti ocene drugih (Felson); to še zlasti velja za negativno povratno informacijo zaradi socialnih norm in vljudnosti jih ne komuniciramo drugim

Fenomenološki modeli jaza



Fenomenološki in humanistični pristop



Rogers, Allport



Wylie, Burns

Rogersova teorija jaza

   fenomenološki koncept pomen doživljanja in ocenjevanja samega sebe realni in idealni jaz  By far the most influential and eloquent voice in self-concept theory was that of Carl Rogers (1947) who introduced an entire system of helping built around the importance of the self. In Rogers' view, the self is the central ingredient in human personality and personal adjustment. Rogers described the self as a social product, developing out of interpersonal relationships and striving for consistency. He maintained that there is a basic human need for positive regard both from others and from oneself. He also believed that in every person there is a tendency towards self-actualization and development so long as this is permitted and encouraged by an inviting environment (Purkey & Schmidt, 1987).

Allport: proprium

  Gordon W. Allport  zakaj se sploh mučimo s pojmom jaza?

proprium    telesni vidik identiteta samospoštovanje     samoekstenzija (lastnina) samopodoba (vloge, aspiracije) racionalni reševalec problemov ego-relevantni motivi (cilji)

drugo...

samomotivacija racionalni jaz telesni jaz

proprium

samospoštovanje samopodoba samoidentiteta samoekstenzija

Kognitivni vidiki jaza



Kognitivna predelava informacij o sebi

 pojem o sebi (samopojmovanje, samopodoba)  temelji na kognitivnih shemah (sklopi povezanih kognitivnih informacij, vrednotenj in emocij, ki imajo tudi motivacijsko funkcijo) 

Sheme jaza

Pojem samega sebe

 Samopojmovanje (pojmovanje jaza)           Kdo sem?

Znanje o sebi Shema jaza Učinek samoreference Možni jazi Neodvisni in soodvisni jaz Diskrepance jazov Samospoštovanje Samopristranost Samoreprezentiranje

Samopojmovanje = sistem shem o sebi

Znanje o sebi

 Samopoznavanje  Vir za oblikovanje samopodobe, samopojmovanja in shem jaza  notranji viri (percepcija sebe, introspekcija, razmišljanja o sebi, spominske informacije, časovne spominske primerjave)  zunanji viri (zrcaljene sodbe, neposredne povratne informacije, socialne primerjave)  Kako zanesljivi smo kot vir informacij o sebi?

 pogosto napačno presojamo samega sebe   naše predikcije lastnega obnašanja niso boljše od predikcij drugih (Shrauger, 1983) netočno presojamo vzroke našega obnašanja (Nisbett & Schachter, 1966), posebno če niso enoznačni in če gre za emocionalno bolj kot racionalno presojanje (Wilson, 1985; Millar & Tesser, 1992). Vsekakor pa imamo o sebi VEČ informacij

Shema jaza

  Kognitivna shema, ki organizira zaznave, predstave, pojmovanja in prepričanja o sebi (Markus, 1977) Vsebuje atribute, ki si jih posebno močno pripisujemo  Pojmovanja in prepričanja o sebi, ki organizirajo in vodijo procesiranje informacij, relevantnih za samega sebe. Shema vpliva na zaznavanje, pomnenje in vrednotenje sebe in drugih.

Še o shemah jaza

        Samopojmovanje/samopodoba kot sistem kategorij in njihovih atributov, ki zadevajo samega sebe Pojem sheme je primeren za pojmovanje sistema kategorij in atributov Kaj je (kognitivna) shema?

"Shema je aktivna organizacija preteklih reakcij in izkušenj" (Bartlett, 1932) Pojmovanj samega sebe je več, niso povsem konsistentna in nespremenljiva (odvisna od konteksta, v katerem usmerjamo pozornost nase) Jaz je skupek shem (pojmovanj in prepričanj) o sebi, ki organizira informacije in vpliva na procesiranje novih informacij Kompleksnost shem jaza (Linville, 1985, 1987): misliti o sebi na več načinov prednosti kompleksnejših shem: več dimenzij pri procesiranju informacij olajša soočanje z negativnimi učinki neke dimenzije; "imate shemo, da ste zelo uspešni v medosebnih odnosih, vidite se kot čutečo in pozorno osebo: tedaj se odnos poruši..." - kdaj laže prevladamo ta problem, če imate več dimenzij ali manj?

Funkcije sheme jaza

    Učinkovito organiziranje informacij: splošne kategorije namesto specifičnih informacij (npr. shema ekstravertnosti) Učinkovito procesiranje informacij: hitrejši in boljši priklic informacij, relevantnih za shemo (hitrejši reakcijski časi pri odgovorih "kot jaz", kakor pri odgovorih "ne kot jaz") Učinek samoreference Shematičnost - ashematičnost (ali je neka lastnost v okviru sheme jaza, ali ne)   pozorni na informacije, relevantne za shemo hitrejše sodbe    priklic in rekonstrukcija pojavov, ki se ujemajo s shemo zavračanje nekonsistentnih informacij zaznavanje in kategoriziranje ostalih v odnosu do te sheme

Epstein, Markus



Epstein: revidirana teorija jaza



Markus: multidimenzionalni in dinamični jaz

Učinek samoreference

  Težnja, da si bolje zapomnimo in bolj učinkovito obravnavamo informacije, ki so relevantne za samopodobo Prednost informacij, ki se nanašajo na nas ali nas drugače zadevajo    bolj smo pozorni nanje in bolje jih zaznamo bolj si jih zapomnimo bolj učinkovito jih uporabljamo   Samovključenost (ego involvement) Informacije in zaznave "zasidravamo" na podlagi tega, ali nas zadevajo, ali ne.

Multiple sheme jaza

    Markus & Nurius (1986)  Možni jazi    Kaj vse bi lahko bili (postali)?

Jaz upanja Jaz bojazni Brown (1998)  dosegljivi jaz (kaj želimo biti in bi lahko bili) Ogilvie (1987)  neželeni jaz Oyserman & Markus (1990)  motivacijska vloga neželenega jaza - sili nas k temu, da se izogibamo vsemu, kar spominja na neželeni jaz   Predstave o sebi, o katerih sanjamo ali si jih domišljijsko oblikujemo in jih projiciramo v prihodnost.

Naše želje, upanja in bojazni, kaj se lahko zgodi z nami.

Jazi in njihove diskrepance

 Tory E. Higgins  koliko jazov imamo?

    aktualni, dejanski, realni, dosegljivi jaz (to, kar želimo in moremo biti) idealni jaz (to, kar bi idealno hoteli biti če moremo ali ne) imperativni jaz (to, kar čutimo, da moramo biti) neželeni jaz (to, kar nočemo biti)  Diskrepance med jazi  povzročajo negativna emocionalna stanja  lahko predicirajo psihične probleme  anksioznost: aktualni imperativni jaz  depresivnost: aktualni idealni jaz

Neodvisni in soodvisni jaz

 (Med)kulturni aspekti jaza   Margaret Mead: kultura ustvarja osebnost in jaz Markus & Kitayama: medkulturne razlike v pojmovanju samega sebe: neodvisni in soodvisni jaz  For instance, in In Search of Self in India and Japan (1988), Alan Roland writes: “Compared to Americans, there's much less of a sense of an individual self among Asians. They experience themselves as far more embedded in a net of extremely close emotional relationships. They have what might be called a familial self, one that includes their close relationships in their own sense of who they are. This kind of self simply does not exist in the West to nearly the same degree.”

Markus & Kitayama (1991) Cultural Conceptions of Self

Medkulturni vidik jaza

    Markus & Kitayama, 1991, 1994; Cross & Madson, 1997: neodvisni in soodvisni jaz Agentstvo in komunija (Bakan, 1966) Možne aplikacije:  kulturne razlike: individualistične in kolektivistične kulture  razlike med spoloma Glavne razlike med obema tipoma kultur (Markus & Kitayama, 1991):  pripadniki individualistične kulture so prepričani v enkratnost jaza   samospoštovanje gradijo na individualnih dosežkih bolj nagibajo k samocentriranim čustvom (ljubosumnost, ponos) kot k drugim centriranim čustvom (hvaležnost, ljubezen)

Samopodoba in njene komponente

     Marsh, Shavelson akademska samopodoba  možnosti, dosežki, akademsko samozaupanje socialna samopodoba  vrstniška-isti spol, vrstniška-drugi spol, družinska samoreprezentacija  osebno samozaupanje, telesna, poštenost SDQ znan vprašalnik samopodobe (I, II, III)

generalni nivo faceti I. reda

Akademska

faceti II. reda zmožnosti dosežki akademsko samozaupanje

Splošna samopodoba Socialna

vrstniška - isti spol vrstniška - drugi spol družinska

Samoreprezentacija

osebno samozaupanje telesna poštenost

Vsi moji jazi

  “Personifikacije”  s katerimi vlogami se bolj identificiramo  faktorska analiza personifikacij nam daje vpogled v svoje implicitno pojmovanje jaza Faktorski model personifikacij 1.

2.

pozitivni - negativni jaz moški - ženski jaz 3.

4.

5.

6.

7.

nezreli - zreli jaz prestižni - neprestižni jaz dejanski drugačni jaz nevarni/destruktivni nenevarni/povprečni jaz nekonformni - konformni jaz

f1 55,4% f7 3,1% f6 3,9% f5 5,2% f4 6,7% f2 12,8% f3 12,8%

Klasifikacija personifikacij

 jaz   pozitivni   realni  jedrni, družinski. poklicni, javni, potencialni idealni negativni   gonski  nezreli, destruktivni, moški, ženski ne-jaz pozitivni realni idealni jedrni družinski poklicni javni potencialni JAZ negativni gonski ne-jaz nezreli destruktivni moški ženski

Literatura

       Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 277-291.

Musek, J. (2002). Zgodovina psihologije. Ljubljana, Filozofska fakultete UL.

Pečjak, V. (1983). Nastajanje psihologije. Ljubljana, DDU Univerzum.

T. Lamovec, J. Musek in V. Pečjak (ur.), Teorije osebnosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.

Fulgosi, A. (1981/1985). Psihologija li čnosti. Zagreb: Školska knjiga. Str. 311-340.

Musek, J. (1988). Teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Str. 391-404.

Musek, J. (1993/1997). Znanstvena podoba osebnosti. Ljubljana: Educy. Str. 43-45, 388-394.

Literatura

           Baumgartner, E. et al. (Eds.). Phenomenology and cognitive science. Handbook. Dettelbach: Röll. Str. 123-140.

Hofstadter, D. R. in Dennett, D. C. (ur.) (1990/1981). Oko duha. Ljubljana: Mladinska knjiga (prevod).

Kellogg, R. T. (1995). Cognitive psychology. London, Sage. Eysenck, M. W. (1993). Principles of Cognitive Psychology. Hove: Psychology Press.

Eysenck, M. W. and Keane, M T. (2000). Cognitive Psychology: A Student's Handbook (4th ed.). Hove: Psychology Press.

Aronson, E. (1969). The theory of cognitive dissonance: A current perspective. In L. Berkowitz (Ed.), Advances in experimental social psychology (Vol. 4, pp. 1-34). San Diego, Calif.: Academic.

Brooks, R. A., (1991), "Intelligence Without Reason," Proceedings of IJCAI91, pp. 569595.

Carver, Charles S. 1979. A Cybernetic Model of Self-Attention Processes. Journal of Personality and Social Psychology 37:1251-81. Churchland, P. M., & Churchland, P. S., (1983), "Stalking the Wild Epistemic Engine," Nous, 17, pp. 518.

Fodor, J. A., (1985), "Précis of The Modularity of Mind," Behavioral and Brain Sciences, 8, pp. 15.

Fodor, J. A., (1987), "Why There Still Has to be a Language of Thought." In Psychosemantics, pp. 135167, MIT Press, Cambridge: MA.

Literatura

           Gibson, J. J. (1979), The Ecological Approach to Visual Perception, Boston: Houghton Mifflin. Chapter 8.

Hopfield, J. J. and Tank, D. W. (1986). Computing with neural circuits: A model. Science, 233:625 - 633. Kahneman, D., & Tversky, A. (1973) 33. On the psychology of prediction. Psychological Review, 80, 237 251 Kelley, H. H. (1967) Attribution theory in social psychology. In: D. Levine (Ed.), Nebraska symposium on motivation. Lincoln, NE: University of Nebraska Press. Labov, W. (1973), "The boundaries of words and their meanings." In J. Fishman (ed.), New Ways of Analysing Variation in English, Georgetown University Press, Washington, DC. pp. 340373.

Lakoff, G., (1987), Women, fire, and Dangerous Things, University of Chicago Press, Chicago. Chapter 2.

Leont'ev, A. N. (1972), "The Problem of Activity in Psychology," Soviet Psychology, 13 (2), pp. 433.

Lorenz, K., (1978), Behind the Mirror: A Search for a Natural History of Human Knowledge, Harcourt Brace. Chapter 46.

Luria, A. R., (1974/1976), Cognitive Development - Its Cultural and Social Foundations, Cambridge, MA: Harvard U. P. Chapters 1, 2 & 7.

Miller, G. A. (1956) The magical number seven, plus or minus two: Some limits on our capacity for processing information. Psychological Review, 63, 81-97 Newell, A., & Simon, H. A., (1972), Human Problem Solving, Englewood Cliffs, N. J.: Prentice Hall. Chapter 14.

Literatura

                Bartlett, F.C. (1932). Remembering: An Experimental and Social Study. Cambridge: Cambridge University Press. Bartlett, F.C. (1958). Thinking. New York: Basic Books. Bransford, J.D. & Franks, J.J. (1971). The abstraction of linguistic ideas. Cognitive Psychology, 2, 331-350. Chi, M., Glaser, R. & Farr, M. (1988). The Nature of Expertise. Hillsdale, NJ: Erlbaum. Mandler, J. (1984). Stories, Scripts, and Scenes: Aspects of Schema Theory. Hillsdale, NJ: Erlbaum. Quinn, N. & Holland, D. (1987). Cultural Models of Language and Thought. New York: Cambridge University Press. Rumelhart, D.E. (1980). Schemata: The building blocks of cognition. In R.J. Spiro, B.Bruce, & W.F. Brewer (eds.), Theoretical Issues in Reading and Comprehension. Hillsdale, NJ: Erlbaum. Rosch, E., (1978), "Principles of Categorization." In E. Rosch & B. B. Lloyd (eds.), Cognition and Categorization, Hillsdale, NJ: Lawrence Erlbaum Ass, pp. 27-48.

Rumelhart, D. E., & McClelland, J. L., (eds.), (1986), Parallel distributed processing: explorations in the microstructure of cognition, vol. 2, Cambridge, MA, Chapter 14.

Schank, R. C., & Abelson, R. P., (1977), Scripts, Plans, Goals, and Understanding, Hillsdale, NJ: Erlbau. Chapters 13.

Smolensky, P., (1988), "On the proper treatment of connectionism," Behavioral and Brain Sciences, 11 (1), pp. 174.

Talmy, L., (1988), "Force dynamics in language and cognition," Cognitive Science, Vol. 2, pp. 49100.

Tolman, E.C. (1948) Cognitive maps in rats and men. Psychological Review 55, 189-208 Tulving, E. and Thompson, D. (1973) 60. Encoding specificity and retrieval processes in episodic memory. Psychological Review, 80, 352-373. Turing, A. M. (1950) Computing machinery and intelligence. Mind, 59, 433-460. (ali Dennett, glej zgoraj) Tversky, A., & Kahneman, D. (1974) 68. Judgments under uncertainty: Heuristics and biases. Science, 185, 1124-1131.

Spletni viri

               http://sucia.stanford.edu/cogsci/ http://cogweb.english.ucsb.edu/CogSci/index.html

http://web.psych.ualberta.ca/~mike/Pearl_Street/Dictionary/dictionary.html

http://gemstate.net/susan/Eric.htm ali http://lucs.fil.lu.se/Staff/David.De.Leon/Papers/Pieces.html

http://muskingum.edu/~psychology/psycweb/history/cognitiv.htm (o razvoju kognitivne psihologije) http://www.yorku.ca/dept/psych/classics/Miller/ (Millerjev članek, eden najbolj citiranih v psihološki literaturi, znanilec novega kognitivnega obrata v psihologiji) http://www.yorku.ca/dept/psych/classics/Kohler/today.htm (pregled gestaltizma) http://www.yorku.ca/dept/psych/classics/Heider/attitudes.htm (klasični Heiderjev tekst) http://www.yorku.ca/dept/psych/classics/Festinger/index.htm (klasični Festingerjev tekst) http://www.mailbase.ac.uk/lists/film-philosophy/files/paper.bordwell.html

http://www.marxists.org/reference/subject/philosophy/works/us/skinner.htm (Skinner o kognitivni psihologiji) http://www.cogsci.soton.ac.uk/bbs/Archive/ http://coglab.psych.purdue.edu/coglab/ http://cogprints.soton.ac.uk/