POGLAVJA IZ KOGNITIVNE PSIHOLOGIJE IN PSIHOLOGIJE OSEBNOSTI Podiplomski študij psihologije

Temeljne dimenzije osebnosti

Pregled vsebine



Eysenck: PEN model (EB3)



Narava in struktura temeljnih dimenzij (TD)



Genska in okoljska določenost TD



Razvoj TD



Po sledovih PEN modela: biomodeli TD



Gray



Cloninger



Zuckerman



Depue

Problemi raziskovanja strukture

    

osebnosti

 Kakšna je organizacija osebnostne strukture?

hipotetični model (hierarhični model) Katere so temeljne dimenzije osebnosti?

 deskripcija in klasifikacija (taksonomski model) Kaj je vzročna (biološka) podlaga temeljnih dimenzij?  kavzalni model S kakšnimi metodami utemeljiti model?

  korelacijske in multivariatne metode eksperimentalne metode Kako meriti temeljne dimenzije?  vprašalniki, lestvice

Kriteriji dobrega modela osebnosti

   Dober model mora vsebovati:  deskriptivni ali taksonomski vidik osebnosti  kavzalni (biološki) vidik osebnosti Temu mora metodološko ustrezati:   korelacijski in multivariatni pristop eksperimentalni pristop Model mora zagotavljati:  univerzalnost     preverljivost prediktivnost mersko operacionalizacijo z veljavnimi, objektivnimi, zanesljivimi in občutljivimi instrumenti uporabnost

PEN model - EB3

 Hierarhija osebnostnih lastnosti  Deskripcija in taksonomija osebnosti  faktorski pristop  Temeljne dimenzije (superfaktorji)  Merjenje TD

Hierarhija osebnostnih lastnosti

TIPI, TEMELJNE DIMENZIJE /TIPI POTEZE HABITUALNE REAKCIJE / HEKSISI SPECIFIČNE REAKCIJE / AKCIJE

Temeljne dimenzije osebnosti

E N P

1. Ali radi zahajate v družbo? DA NE 2. Ali ste zadovoljni pri poslu, ki zahteva hitro delovanje? DA NE 3. Imate radi delo, ki je polno sprememb, potovanj in tveganja? DA NE 4. Ali radi načrtujete daleč vnaprej? DA NE 5. Lahko mirno spremljate razburljivo tekmo ali dirko? DA NE   Faktorsko analitski pristop  postavke, korelacije   FA ekstrakcija majhnega števila faktorjev (2, 3)  interpretacija latentnih spremenljivk  E, N  E, N, P Deskriptivna taksonomija osebnosti

Eysenckov krog

vzburljiv nespremenljiv Wundt spremenljiv nevzburljiv

Introvertnost - ekstravertnost

  Prvi ekstrahirani faktor Pojasnjuje največ variance med postavkami         Ali pri vzpenjanju po navadi prestopite po dve stopnici? Ali se po navadi dobro počutite na zabavah?

Ali uživate, če ste lahko dolgo časa sami? Menite, da se splača poskusiti, tudi če uspeh ni verjeten?

Ali skrbno pretehtate, preden se odločite za nekaj? Ali vam žalosten film zlahka izvabi solze? Ali često razmišljate o smislu bivanja? Ali običajno takoj odgovorite na pismo, ki ste ga prejeli?

Značilnosti ekstravertnosti

   Jung Prve faktorske (de)kompozicije  Je ekstravertnost sploh enovita? Komponente po Eysencku  Faceti ekstravertnosti v petfaktorskem modelu   Drugi raziskovalci Depue, Collins

Od tipov k dimenziji I - E

  Jung  usmerjanje libida k sebi in k objektu  introvertni tip  ekstravertni tip Tipološko in dimenzionalno pojmovanje   I, E kot kvalitativni kategoriji I - E kot bipolarna dimenzija   Prve faktorske analize vprašalnikov ekstravertnosti  Prve faktorske dekompozicije Eysenck: nov faktorski pristop k proučevanju osebnosti  E kot ena izmed treh temeljnih dimenzij osebnosti I E

E kot nadredni kompleks

   Je ekstravertnost sploh enovita dimenzija? (Guilford)  “naj prosim vstane enotni faktor ekstravertnosti”   STDCR (Inventory of Factors STDCR), GAMIN (Guilford-Martin Inventory of Factors GAMIN, Guilford-Martin Personnel Inventory, GZTS (Guilford-Zimmerman Temperament Survey) G splošna aktivnost  S - sociabilnost večina raziskovalcev meni, da komponente ekstravertnosti dovolj korelirajo Toda katere?

 Družabnost, pozitivne emocije, toplina, samozavestnost/dominantnost

Komponente E po Eysencku

 Komponente po Eysencku

AKTIVNOST DRUŽABNOST TVEGANJE IMPULZIVNOST (?) IZRAZNOST NEREFLEKSIVNOST MANJ ČUTA ODGOVORNOSTI

družabnost, živahnost, aktivnost, gospodovalnost, iskanje dražljajev, brezskrbnost, dominantnost, vihravnost, tveganje

1. Ali pri vzpenjanju po navadi prestopite po dve stopnici? (AKTIVNOST) 2. Ali se po navadi dobro počutite na zabavah?

(SOCIABILNOST) 3. Ali uživate, če ste lahko dolgo časa sami?

(SOCIABILNOST) 4. Menite, da se verjeten?

splača poskusiti, tudi če uspeh ni (PREVZEMANJE RIZIKA) 5. Ali skrbno pretehtate, preden se (IMPULZIVNOST) 6. Ali vam žalosten film zlahka izvabi solze?

(EKSPRESIVNOST) 7.

Ali često razmišljate o smislu bivanja?

(REFLEKSIVNOST) 8. Ali odločite za nekaj?

običajno takoj odgovorite na pismo, ki ste ga prejeli? (ODGOVORNOST)

Faceti ekstravertnosti

 Faceti ekstravertnosti v petfaktorskem modelu (Costa, McCrae; Goldberg; drugi)   toplina druženje  samozavest  aktivnost  iskanje vzburjenja  pozitivne emocije

Skladnost med raziskovalci

 Watson, Clark (1997); Depue, Collins (1998)

Author 1

Buss-Plomin Cattell Cloninger Costa-McCrae Eysenck early later Goldberg Guilford Hogan Jackson Jung Tellegen Zuckerman Sociability/ Affiliation X X X X X X X X X X X Agency X X X X X X X Activation X X X X X X Impulsivity Sensation Seeking X X ?

X X X Positive Emotions X X X X X Optimism X X X X 1 Buss & Plomin (1984); Cattell (1945, 1946), Cattell et al. (1980); Cloninger (1991, 1993); Costa & McCrae (1985, 1992); Eysenck early (Eysenck & Eysenck, 1975); Eysenck later (Eysenck & Eysenck, 1985); Goldberg & Rosolack (1994); Guilford & Zimmerman (1949); Hagan (1983); Jackson (1984); Jung (1921); Tellegen (1982, 1985; Tellegen & Waller, 1996); Zuckerman (1994); Zuckerman et al. (1988, 1991).

Depue, Collins: komponente E

  Depue, Collins (1998)  Družabnost/zbliževanje (agreeableness, affiliation, social recognition, gregariousness, warmth, social closeness)    Delovanje (surgency, assertion, endurance, persistance, achievement, social dominance, exhibitionism, ascendancy, ambitious) Aktivacija (lively, talkativeness, energy level, activity level, active) Impulzivnost - iskanje stimulacije (impulsivity, sensation seeking, excitement seeking, novelty seeking, bold, risk-taking, unreliable, unorderly, adventurous, thrill and adventure seeking, monotony avoidance, boredom susceptibility)   Optimizem (optimistic) Dve močnejši poddimenziji  medosebno angažiranje  Pozitivne emocije (positive emotions, positive affect, elated, enthusiastic, exuberant, cheerful, merry, jovial) impulzivnost

Medosebno angažiranje

    Družabnost/zbliževanje (agreeableness, affiliation, social recognition, gregariousness, warmth, social closeness)  ta komponenta zajema zlasti medosebno sfero in je nedvomno del ti. interpersonalne domene (Wiggins in sod., 1979 in dalje) Delovanje (surgency, assertion, endurance, persistance, achievement, social dominance, exhibitionism, ascendancy, ambitious)  je širšega značaja, pojavlja se tako v medosebnih odnosih, kot sicer na področjih dominacije, uveljavljanja, obvladovanja, uspešnosti, dosežkov Koliko trdni in zanesljivi sta ti subkomponenti MA kot komponente E?

Koliko sta ob nedvomni korelaciji neodvisni, ali se ne prekrivata preveč?    Church in Burke (1994) sta dobila pri faktorizaciji facetov E tudi dva faktorja, ki jih lahko tolmačimo kot zbliževanje in delovanje (afiliacija in agentnost) podobno Church 1994; Costa & McCrae 1989; Tellegen & Waller 1997 korelacija med njima le 0,14 (Watson & Clark, 1997)

 

Zbliževanje - delovanje: njuna psihološka vsebina

Prva se povezuje z afiliacijo, druga z dosežki “Furthermore, when general affiliation and agency traits were derived in joint factor analyses of several multidimensional personality questionnaires (Cattell et al. 1980; Jackson 1984; Tellegen 1982), the lower order trait of achievement loaded strongly (0.71) on agency but weakly (-0.08) on affiliation, whereas lower-order traits related to affiliation showed a strong reverse pattern (Tellegen & Waller 1997).” (Depue, Collins, 1998)

Več o vsebini zbliževanja in delovanja     Obe komponenti v dvodimenzionalnem prostoru, hkrati z označenimi dimenzijami interpersonalne domene Med lestvicami nižjega ranga se z družabnostjo povezujejo lestvice afiliacije, nege, prijaznosti; z delovanjem pa lestvice dominacije, doseganja in vztrajnosti Dobro počutje (WB) in emocije (PE) se povezujejo z obema To kaže na relativno neodvisnost obeh poddimenzij E

Impulzivnost

 Druga velika komponenta E  Ne sodi pod medosebno angažiranje   Ali sploh sodi k E?

Morda bolj k P, N, vestnosti in drugim dimenzijam?

 Značilnosti impulzivnosti  šibek nadzor nad impulzi        iskanje stimulacije tveganje iskanje novosti drznost avanturizem slabo prenašanje dolgega časa nezanesljivost, nerednost

Impulzivnost in E

  Deljena mnenja    Imp je del E (Eysenck, Eysenck, 1975) Imp se povezuje z E, a tudi (še bolj) s P (Eysenck 1981; Eysenck & Eysenck 1985) Imp je relativno samostojna dimenzija (Guilford 1975, 1977; Rocklin & Revelle 1981); tudi Costa & McCrae 1985, 1992; Goldberg & Rosolack 1994; Tellegen 1982, 1985; Tellegen & Waller 1996; Zuckerman 1994; Zuckerman et al. 1991 Gray (1973; 1987, 1992)   Imp pomeni interakcijo E, P in N biološko po Grayu primarna dimenzija, kaj pa psihološko?

Anx-D N Imp-D Anx-D N E N Anx-D E Imp-D Imp-D E

Imp in afektivna vsebina

   Je afektivna vsebina tisto, kar povezuje Imp z E?

Mere Imp z in brez afektivne vsebine (kontrola siljenost, “constraint”)  z: povezava z E - iskanje novosti, NS (Cloninger et al. 1993), iskanje stimulacije (Zuckerman 1994), druge komponente: avanturizem, drznost, tveganje  brez: ni povezave z E - vestnost (Costa & McCrae 1992; Goldberg & Rosolack 1994) in kontrola ( siljenost) (Tellegen & Waller 1997) Depue, Collins (1998)  kako so mere impulzivnosti razporejene v prostoru superdimenzij E in P/agresivnost (kontrola - siljenost)?

Iskanje stimulacije in siljenost

  Depue, Collins, 1998 dva klastra Imp:   iskanje stimulacije, je vmes med E in C (P/ag resivnost) siljenost (nizka kontrola), je pravokoten na E Imp, ki se povezuje s pozitivnim afektom in je v korelaciji z E Imp, ki se NE povezuje s pozitivnim afektom in NE korelira z E, tvori pa vsebino superdimenzije C (P/agr.)

Imp in iskanje stimulacije

  Tudi druge raziskave kažejo na del Imp, ki se povezuje z iskanjem stimulacije in je blizu E (Eysenck 1981; Eysenck & Eysenck 1985) Podobno v Cloningerjevem modelu NS bliže Imp in iskanju stimulacije, podobno v Zuckermanovem modelu (Cloninger et al. 1991, 1993; Heath et al. 1994; Stallings et al. 1996; Waller, Lilienfeld, Tellegen & Lykken 1991; Zuckerman et al. 1991)  Eysenck (Eysenck 1981; Eysenck & Eysenck 1985) defines nine lower order traits of extraversion that include sensation seeking, venturesomeness, carefree, and lively, whereas impulsivity itself is included in the higher-order trait of psychoticism. Similarly, Cloninger's personality questionnaire replaces extraversion with a higher-order trait of novelty seeking which, according to several lines of evidence, is aligned much more closely with impulsivity and sensation seeking than with extraversion (Cloninger et al. 1991, 1993; Heath et al. 1994; Stallings et al. 1996; Waller, Lilienfeld, Tellegen & Lykken 1991; Zuckerman et al. 1991; Zuckerman, personal communication).

Struktura E E medosebno angažiranje zbliževanje delovanje impulzivnost iskanje stimulacije PA bliže E siljenost brez PA oddaljen od E

Drug pogled: Lucas in sod. (2000)

     Dokaj jasno   E je povezana s PA Toplina (zbliževanje, afiliacija), dominantnost (ascendentnost), podjetnost (smelost, početje vznemirljivih stvari z drugimi) in medosebna interakcija so pomembne komponente E Problem  Na čem temelji skupni imenovalec komponent 2 hipotezi  Temelji na družabnosti (model A)  Temelji na občutljivosti za nagrajevanje (model B) Obsežna študija, mednarodna (39 držav, med njimi Slovenija) Rezultati  Kažejo bolj na to, da je skupni imenovalec občutljivost za nagrajevanje (v nadredni sklop se združujejo zbliževanje, samozavest in avanturizem, ne pa tud socialna interakcija) – torej model B   Družabnost je pomemben vidik E, vendar se zdi bolj verjetno stranski produkt občutljivosti za nagrajevanje kot pa jedrna dimenzija E Povezava E z PA je močna, vendar to velja le za skupno varianco komponent, ki so povezane z občutljivostjo na nagrajevanje  Socialna interakcija ni povezana s pozitivnim afektom (E osebe imajo več pozitivnega afekta, tudi ko so same) – zato se korelacija med E in PA v modelu A zmanjša

Še drugačen pogled: Ashton in sod. (2002)

    Je centralni faktor E občutljivost za nagrade ali vendarle pozornost za socialno dogajanje?

Socialna pozornost bolj korelira s splošnimi in posameznimi merami E kot občutljivost za nagrajevanje Avtorji zaključujejo  “the real core of the Extraversion factor is the tendency to behave in ways that attract social attention” Vendar:  Še vedno je mogoče, da je občutljivost za nagrade podlaga tudi sami socialni pozornosti

Motivacijski vidik E

  Značilnosti delovanja kažejo na motivacijsko usmerjenost k socialni dominaciji in dosežkom Za kak motivacijski moment gre?

 več raziskovalcev meni, da E vključuje aktivacijo (aktivnost -Buss & Plomin 1984; Costa & McCrae 1992; Eysenck & Eysenck 1985; Zuckerman et al. 1991; energijo in zgovornost Goldberg & Rosolack 1994; živost - Eysenck & Eysenck, 1985)   Gre torej za splošno vzburjenost (ki je zanesljivo tudi povezana z E, prim. Eysenck, 1967, Fowles, 1980), ali tudi bolj določne vidike motivacije?

Po Tellegenovih raziskavah gre predvsem za pozitivni afekt (PA), ki pomeni združeno emocionalno motivacijsko doživljanje (Tellegen 1985; Tellegen et al. 1988; Tellegen & Waller 1996).

E in pozitivni afekt

   Več raziskovalcev potrjuje Tellegenovo hipotezo (Costa & McCrae 1985, 1992; Cattell et al., 1980; Goldberg & Rosolack 1994) Že prej značilnosti PA v opisu komponent E (Eysenck & Eysenck, 1975) PA se v faktorskih analizah močno povezuje z E  Korelacije PA in E (Watson, Clark, 1997)    0,66 Eysenckov E 0,61 Goldbergov faktor surgentnosti PA korelira 0,42 s komponento družabnost / zbliževanje in enako s komponento delovanje, torej više kot ti dve med seboj (0,14)

Nenevroticizem - nevroticizem

N

NIZKO SAMOSPOŠTOVANJE NESREČNOST TESNOBNOST OBSESIVNOST ODVISNOST HIPOHONDRIČNOST OBČUTJA KRIVDE tesnobnost, depresivnost, občutja krivde, nizko samospoštovanje, napetost, iracionalnost, plašnost, muhavost, čustvenost

       Ali mislite, da ste enako sposobni kot večina drugih ljudi? Ali ste v splošnem zadovoljni s svojim življenjem?

Ali ste nervozen človek?

Ali si včasih morate umiti roke, čeprav veste, da so čiste?

Ali imate kako razvado, ki bi se je radi odvadili, pa ne morete?

Ali se običajno počutite zdravega in polnega moči?

Ali vas večkrat obhajajo misli, da ste napačno ravnali?

E, N in tip nevroz

Nepsihoticizem - psihoticizem

P

AGRESIVNOST DOMINANTNOST VISOKE ASPIRACIJE MANIPULIRANJE AVANTURIZEM DOGMATIZEM MASKULINOST agresivnost, hladnost, egocentričnost, neosebnost, impulzivnost, nesocialnost, neempatičnost, ustvarjalnost, trdota

       Ali se zelo razjezite, če vas nekdo neupravičen kritizira?

Ali opravite stvari na svoj način, ne glede na pomisleke in ugovore drugih?

Ali ste ambiciozni?

Ali mislite, da je poštenost vedno najboljša politika?

Ali bi bil alpinizem za vas prenevaren šport?

Ali bi bili raje mrtev heroj kakor živ strahopetec?

Ali raje berete o pustolovščinah kot o ljubezni?

Merjenje E, N in P

     MMQ, 1952  N MPI, 1959  E, N EPI, 1964  E, N, L EPQ, 1975   E, N, P, L razne kombinirane podlestvice (impulzivnost, kriminalnost…) nova verzija EPQ-R, 1991  problem impulzivnosti

So temeljne dimenzije resnično neodvisne?

Nevroze - psihoze: kontinuum ali

  

ne?

1.

Psihotični simptomi in obolenja ne tvorijo povsem ločenih diagnostičnih kategorij, ki bi bile neodvisne druga od druge, ampak so genetsko povezane in se kažejo kot splošni pojav, pri čemer je glavni razlikovalni vidik stopnja izraženosti simptomatike… 2.

Psihoza tudi ni diagnostična kategorija, ki bi jo morali strogo ločevati od normalnosti, ampak se bolj kaže kot skrajno odstopanje vzdolž kontinuuma, ki gre preko shizoidne osebnosti, spektralnih motenj, psihopatije in osebnostne motenosti, kriminalnosti in alkoholizma do povprečnih tipov obnašanja in od tod k drugemu ekstremu s skrajno izraženo empatijo, altruizmom in nesebičnostjo.

3.

Ta kontinuum je kolinearen s konceptom psihoticizma, ki ga merimo s P lestvico vprašalnika EPQ in podobno tudi z drugimi konstrukti in instrumenti za ugotavljanje "shizotipije"… Vsi elementi te teorije so empirično preverljivi in so bili preverjeni v številnih raziskavah.

Nevroze - psihoze: kontinuum ali ne?

Osebnostna podlaga vrhunske ustvarjalnosti

Temeljne dimenzije in dednost

60 50 40 30 20 10 0 dednost skupno O O + napaka E N

DIMENZIJE introvertnost ekstravertnost nenevroticizem nevroticizem nepsihoticizem psihoticizem – Razpon koeficientov hereditarnosti 0,50 – 0,70 – 0,40 – 0,60 0, 1 0 – 0, 5 0

0,8 0,6 0,4 0,2 0 -0,2 ED (skupaj) ED (ločeno) DD nevroticizem ekstravertnost

Heritabilnost anksioznosti in depresije

      Avtizem Shizofrenija, bipolarna motenost Koronarna obolenja Depresija Anksioznost Rak na prsih    ED heritab DD 60% 5% 40% 10%     40% 10% 50% (h 13-30) 15% 50% (h 23-45) 10% 30% 10%

Razvoj v odraslem obdobju

    Podatki za Eysenckove TD Razlike v TD se pojavijo že v otroštvu Upad E, N in P od adolescence dalje (Eysenck in Eysenck, 1977 za angleške, Ruch, 1999 za nemške vzorce) Razlike med spoloma  N višji pri ženskah  P višji pri moških  Pri E ni veliko razlik

15 10 15 10 5 0 E 5 0 E N P N P

♂

50-59 30-39 16-19

♀

50-59 30-39 16-19 16-19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69 16-19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69

Starost, spol in nacionalnost

15 10 5 0 E N P 50-59 30-39 16-19 16-19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69 15 10 5 0 E N P 50-59 30-39 16-19 16-19 20-29 30-39 40-49 50-59 60-69 14 12 10 8 6 4 2 0 E N P ANG-ž ANG-m SLO-ž SLO-m

Biološka podlaga temeljnih dimenzij

optimum dosežkov

raven vzburjenja

   E    reaktivna inhibicija habitualni nivo kortikalnega vzburjenja I občutljivejši za vzburjajoče dražljaje N  subkortikalno vzburjenje vloga stresa P     spol, spolni hormoni nevrotransmiterji latentna inhibicija  visok P, shizofrenija

Kortikalno in subkortikalno delovanje

možganska skorja

 Korteks  ARAS   Ekstravertnost Pozitivni afekt

most (pons) učinkovitost delovanja

ARAS

optimalni nivo mrežna tvorba podaljšana hrbtenjača hrbtenjača

nizek

nivo vburjenja

visok

Subkortikalni vidiki osebnosti

    Limbični sistem  motivacija, emocije Hyppocampus  motivirano obnašanje, planiranje, kognitivno usmerjanje  prostorski spomin Amygdala  anksioznost, plašnost, nevroticizem; družabnost; spolnost; odvisnost  kaznovanje (am.) in nagrajevanje (nucleus acumbens) Povezanost z dimenzijo N in afektom (zlasti negativni)

Močne strani PEN modela

      Model je univerzalen Model združuje deskriptivne in kavzalne aspekte Model se enoznačno sklada z ustrezno teorijo hierarhije v osebnostni strukturi Model je empirično preverljiv in preverjen Model ima prediktivno in praktično vrednost Model je parsimoničen

Šibke strani PEN modela

Anx-D N Imp-D Anx-D N E N Anx-D E Imp-D Imp-D E

     Problematičnost faktorizacije (?) Model pojasnjuje premalo variance medosebnih razlik (?) Dimenzije so preveč nehomogene (zlasti E in P) Kavzalne razlage so še vedno zelo hipotetične (kžs namesto CŽS) So spremembe utemeljene (prenos impulzivnosti)?

Literatura

            Eysenck, H. J. & Eysenck, M. W. (1985). Personality and individual differences: A natural science approach. (New York: Plenum Press) Eysenck, H. J. & Eysenck, S. B. G. (1964). Manual of the Eysenck Personality Inventory. (San Diego, CA: Educational and Industrial Testing Service) Eysenck, H. J. & Levey, A. (1972). Conditioning, introversion —extraversion and the strength of the nervous system.(In V. D. Nebylitsyn & J. A. Gray (Eds.), Biological bases of individual behaviour (pp. 206 —220). San Diego, CA: Academic Press.) Eysenck, S. B. G. & Eysenck, H. J. (1977). The place of impulsiveness in a dimensional system of personality description. British Journal of Social and Clinical Psychology, 16, 57-68. Fowles, D. (1987). Application of a behavioral theory of motivation to the concepts of anxiety and impulsivity. Journal of Research in Personality, 21, 417-435. Gray, J. A. (1972). The psychophysiological nature of introversion —extraversion: A modification of Eysenck's theory.(In V. D. Nebylitsyn & J. A. Gray (Eds.), Biological bases of individual behavior (pp. 182 — 205). San Diego, CA: Academic Press.) Gray, J. A. (1981). A critique of Eysenck's theory of personality.(In H. J. Eysenck (Ed.), A model for personality (pp. 246 —276). New York: Springer-Verlag.) Gray, J. A. (1987a). The neuropsychology of emotion and personality.(In S. M. Stahl, S. D. Iverson, & E. C. Goodman (Eds.), Cognitive neurochemistry (pp. 171 —190). Oxford, England: Oxford University Press.) Gray, J. A. (1987b). Perspectives on anxiety and impulsivity: A commentary. Journal of Research in Personality, 21, 493-509.

Watson, D. & Clark, L. A. (1984). Negative affectivity: The disposition to experience aversive emotional states. Psychological Bulletin, 96, 465-490. Watson, D. & Tellegen, A. (1985). Toward a consensual structure of mood. Psychological Bulletin, 98, 219 235. Williams, D. G. (1990). Effects of psychoticism, extraversion, and neuroticism in current mood: A statistical review of six studies. Personality and Individual Differences, 11, 615-630.

Literatura (nadalj)

       Ashton, M. C., Lee, K., & Paunonen, S. V. (2002). What Is the Central Feature of Extraversion? Social Attention Versus Reward Sensitivity. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 83, No. 1, 245-252. Larsen, R. J., & Buss, D. M. (2002). Genetics and personality; and Culture and personality. In Personality Psychology: Domains of knowledge about human nature. New York: McGraw-Hill. Depue, R. A., & Collins, P. F. (1999). Neurobiology of the structure of personality: dopamine, facilitation of incentive motivation, and extraversion. The Behavioral and Brain Sciences, 22, 3, 491-517.

Lucas, R. E. in sod. (2000). Cross-Cultural Evidence for the Fundamental Features of Extraversion. Journal of Personality and Social Psychology, Vol. 79, No. 3, 452-468.

Shao, L. (1997). Extraversion and positive affect. (Unpublished doctoral dissertation, University of Illinois at Urbana —Champaign) Watson, D. (1988). Intraindividual and interindividual analyses of positive and negative affect: Their relation to health complaints, perceived stress, and daily activities. Journal of Personality and Social Psychology, 54, 1020-1030. Watson, D. & Clark, L. A. (1997). Extraversion and its positive emotional core.(In R. Hogan, J. Johnson, & S. Briggs (Eds.), Handbook of personality psychology (pp. 767 —793). San Diego, CA: Academic Press.)

Literatura (nadalj)

              Gray, J. A. (1970). The psychophysiological basis of introversion —extraversion. Behaviour Research and Therapy, 8, 249-266. Jang, K.L., Livesley, W.J. & Vernon, P.A. (1996) Heritability of the Big Five Personality Dimensions and their Facets: A twin Study. Journal of Personality 64: 576-591 John, 0. P. (1990). The "Big five" factor taxonomy: Dimensions of personality in the natural language and in questionnaires. ln L. A. Pervin (Ed.), Handbook of personalitv: Theorv and researeh (pp. 66-100). New York: Guilford.

John, O. P., Angleitner, A., & Ostendorf, F. (1988). The lexical approach to personality: A historical review of trait taxonomic research. European Journal of Personality, 2, 171-203.

McAdams, D. P. (1992). The five-factor model in personality: A critical appraisal. Journal of Personality, 60, 329-361.

McCrae, R. R., & Costa, P. T., Jr. (1987). Validation of the five factor model of personality across instruments and observers. Journal of Personality and Social Psychology, 52, 81-90.

McCrae, R. R., & Costa, P. T., Jr. (1989). The structure of interpersonal traits: Wiggins's circumplex and the five-factor model. Journal of Personality and Social Psychology, 56, 586-595.

Mershon, B., & Gorsuch, R. (1988). Number of factors in the personality sphere: Does increase in factors increase predictability in real-life criteria? Journal of Personality and Social Psychology, 55, 675-680.

Musek, J. (1999). Psihološki modeli in teorije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta.

Norman, W. T. (1963). Toward an adequate taxonomv of personality attributes: Replicated factor structure in peer nomination personality ratings. Journal of Abnormal and Social Psychology, 66, 474- 583.

Revelle, W. (1995). Personality Processes, Annual Review of Psychology, 46, 295-328.

Saucier, G. (1992). Benchmarks: Integrating affective and interpersonal circles with the big-five personality factors. Journal of Personality and Social Psychology, 62, 1025-1035.

Watson, D. & Clark, L. A. (1997). Extraversion and its positive emotional core.(In R. Hogan, J. Johnson, & S. Briggs (Eds.), Handbook of personality psychology (pp. 767 —793). San Diego, CA: Academic Press.) Watson, D., & Hubbard, B. (1998). Adaptational style and dispositional structure: Coping in the context of the five-factor model. Journal of Personality, 64, 737-774.

Spletni viri

          http://axp1.grc.nia.nih.gov/www-psc-rrm.html

http://pmc.psych.nwu.edu/personality http://www.fmarion.edu/~personality http://www.personality-project.org/perproj/theory/big3.table.html

http://www.personalityresearch.org/ http://www.personalityresearch.org/bigfive.html

http://www.personalityresearch.org/interpersonal.html

http://www.ship.edu/~cgboeree/eysenck.html

http://www.ship.edu/~cgboeree/peroncontents.html

http://www.uwp.edu/academic/psychology/faculty/gurtman/netcirc.htm