Bralne strategije

 Po Pečjak

BRALNE STRATEGIJE

 OZNAČUJEJO NAJBOLJ RACIONALEN PRISTOP K TEKSTU  POD POJMOM

PRISTOP

POJMUJEMO PREDELAVO BESEDILA S POMOČJO BRANJA, KATERE KONČNI REZULTAT JE DOBRO POMNJENJE IN RAZUMEVANJE PREBRANEGA

Znotraj posameznih bralnih strategij v splošnem zasledujemo štiri dejavnosti

    Predbralne dejavnosti (aktiviranje predznanja in oblikovanje napovedi v zvezi z besedilom) Dejavnosti med branjem (preverjanje točnosti napovedi in tvorjenje novih napovedi) Dejavnosti po branju (organizacija, prestruktururanje in ocenjevanje informacij iz besedila) Študijske strategije (kako si informacije zapomnimo)

Dejavnosti pred branjem POJMOVNA MAPA

o o o  o Je metoda za aktiviranje bralčevega predznanja v obliko hierarhične mreže pojmov BRAINSTORMING UČITELJ ZAPIŠE ASOCIACIJE UČENCEV SKUPAJ Z NJIMI jih KATEGORIZOIRAV POJME HIERARHIČNO VIŠJEGA REDA (=nadpomenke) NADPOMENKAM PRIŠE NOVE PODPOMENKE (shemo dopolni)

TRGOVINA

LJUDJE TRGOVINA CENE VRSTE TEŽAVE

POJMOVNA MAPA

    KOT DEJAVNOST PRED BRANJEM Povečuje besedišče Omogoča boljše razumevanje Olajšana je asimilacija novih pojmov v obstoječo miselno shemo  KOT DEJAVNOST PO BRANJU  Identifikacija glavne misli  Iskanje tistih pojmov, ki pojasnjujejo glavno misel (manj kot 8)  Podrobnosti (=sekundarni pojmi)

DEJAVNOSTU MED BRANJEM

    

Če hočemo, da bo učenec “aktivno” bral, ga moramo nekako spodbuditi, da bo “reagiral” na besedilni dražljaj med branjem

: Dopolnjevanje manjkajoče zgodbe Beleženje novih informacij (povedo ali posamezne besede) Postavljanje vprašanj( avtorju, sošolcu) Vrednotenje, če je to res / prav

DEJAVNOSTI PO BRANJU

   

Skušamo ugotoviti stopnjo razumevanja prebranega

Samotestiranje (učitelj da učencem vprašanja pred branjem) Odgovarjanje na vprašanja (lastna, učiteljeva, sošolčeva) Pisanje izvlečkov (gl. shemo!)  Pojmovna mapa

Primer organizacije izpiska bralnega gradiva

BESEDILO Neznane besede Npr.: izvleček Šotorski bonton Lastne misli Ključne besede

Metoda obrobnih razlag



Kaj so obrobne razlage?

To so zapiski ali opombe. Zapisane ob robu besedila.

Pri učenju jih lahko uporabljamo za:    Pojasnitev novih besed, izrazov Vprašanja, ki usmerijo učenca na določeno gradivo Poudarjanje določenih točk besedila

Koraki pri metodi obrobnih razlag

   Preberemo besedilo, pojasnimo nove besede Napišemo razlage na zunanjo stran besedila Razdelimo učencem besedilo z obrobnimi razlagami

Ali je metoda obrobnih razlag koristna?

  Eksperiment: Učitelji so leto dni uporabljali metodo obrobnih razlag: Besedila se pred obravnavo sami prebrali in podčrtali težke in neznane besede   Izpisali so jih na zunanjo stran besedila Izpisane fraze / besede so razložili z enostavnimi besedami  Vsem učencem so razdelili tako pripravljeno besedilo  Pred branjem so z učenci preleteli “slovarček” PO ENEM LETU SE JE BRALNA UČINKOVITOST POVEČALA ZA 50%!

BRALNI/UČNI VODIČ

 namen: učenci identificirajo / klasificirajo inf. Iz besedila (v besedilu si ni treba zapomniti vsega!) - prebrano si bolje zapomnijo

KORAKI

 1. korak: HITER PRELET BESEDILA  2. korak: BRANJE BESEDILA  3. korak: - analiza besednega zaklada - analiza vsebine

3.1 Analiza besednega zaklada

     Postopek (Lev, kralj živali): Učenec napiše novo besedo S pomočjo slovarja ji določi pomen Novo besedo uporabi v novem besedilu Če je mogoče novo besedo vizualizira (nariše) Neznana beseda definicija Nova poved

DEFINICIJA

DEFINIRANO nadpomenka

,ki ,ki+ki ,ki ali ki

3.2 NALIZA VSEBINE

 Bralec skuša ugotoviti strukturiranost besedil, torej: KJE SE NAHAJA GLAVNA MISEL Ločimo pet pozicij glavne misli v odstavku:  Začetek odstavka     Konec odstavka Sredina odstavka Ni glavne misli (lahko le sklepamo) Razcepljen tip: glavna misel je v več stavkih, odstavkih

Vsakemu odstavku torej določimo:

   Bistvo Poved, v kateri smo našli bistvo Pozicijo povedi v odstavku (grafični prikaz) x

PV3P

  1. pregledati/preleteti 2. vprašati  3. Prebrati   4. ponovno pregledati 5. poročati

1. pregledati/preleteti

  Preberemo naslov in si skušamo predstavljati, o čem bo besedilo govorilo Pregledamo začetek in konec besedila, da vidimo, kako na široko je tema obdelana  Pogledamo naslove in podnaslove   Pregledamo slike, grafe, napise pod slikami Na hitro preletimo povzetek na koncu (če je)

2. vprašati



Učenci naj naredijo seznam vprašanj, na katera bi želeli dobiti odgovor

 Določijo: “Kaj o tem že vem, kaj bi želel izvedeti?”  Pojmovna mapa

3. Prebrati

   Uvodni stavek je treba prebrati zelo pozorno Po prvem odstavku učenec dopolni (popravi) listo vprašanj, če se mu to zdi potrebno Z očmi samo preleti man pomembne dele besedila (

neumetnostna besedila!!!!!!!!!!)

 Sproti se zapisuje nove, neznane besede, ki jim bo pozneje skušal določiti pomen.

4. ponovno pregledati

 Učenec najprej sam, nato pa z učiteljem pojasni nove, neznane besede  Nato gremo ponovno skozi besedilo, in sicer od odstavka do odstavka. Pri vsakem se vprašamo:    kaj je bistveno v tem odstavku?

katero ključno besedo bi izpisal?

kaj je avtor hotel povedati?

5. poročati

    Učenec odgovori na lastna vprašanja, ki si jih je zastavil na drugi stopnji Odgovori na učiteljeva vprašanja, ki sprašujejo po bistvu, podrobnostih, zaporedju dogodkov… Napiše povzetek besedila Dopolni pojmovno mapo / nariše novo