Transcript 2b Izobraževalni sistem – Tehnološki podsistem

red. prof. dr. Eva JEREB
Teoretične osnove izobraževanja
Modul
Izobraževalni sistem
Lekcija
Tehnološki podsistem
UČNI CILJI
• Poznavanje dejavnikov izobraževalnega procesa
• Poznavanje ciljev izobraževalnega procesa
Pri odnosih med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
bomo spoznali:
• shemo prenosa informacij in povratnih zvez,
• glede na način sporočanja informacij in
• glede na komuniciranje med oddajnikom informacij in tistim, ki
se uči.
• Poznavanje učnih oblik in metod
• Poznavanje učnih sredstev in pripomočkov
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA
Temeljni dejavniki izobraževalnega procesa:
• Izobraževanec
• Učitelj
• Vsebina izobraževanja
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
Dejavniki, pomembni za učinkovitost izobraževalnega procesa:
•
•
•
•
•
Učna načela
Metode izobraževanja
Učna sredstva in pripomočki
Zunanja in notranja organizacija izobraževalnega sistema
Okolje izobraževanja
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
Cilji in vsebina izobraževalnega procesa
• Izobraževalni cilji, ki upoštevajo
pedagoške, andragoške in psihološke
zakonitosti, posebnosti in potrebe
izobraževancev ter strukturo
posameznih področij znanja in
znanosti, so temeljni kamen in
izhodišče celotnega izobraževalnega
dela.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
Tri skupine kategorij vzgojno izobraževalnih ciljev
• Pretežno kognitivno ali spoznavno-izobrazbeno področje (znanje,
obvladanje pojmov, zakonitosti itd.).
• Pretežno motorično ali gibalno-spretnostno področje (delo z orodji,
stroji, napravami itd.).
• Pretežno afektivno ali čustvena-motivacijsko področje.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
SISTEMIZACIJA CILJEV NA IZOBRAZBENEM PODROČJU
1.
ZNANJE
1.1.
1.2.
2.
RAZUMEVANJE
3.
UPORABA
2.1.
2.2.
2.3.
3.1
4.
ANALIZA
5.
SINTEZA
6.
EVALVACIJA
4.1.
4.2.
4.3.
5.1.
5.2.
5.3.
6.1.
6.2.
Znanje posameznosti
Poznavanje načinov ravnanja z dejstvi in
podatki
Prevajanje
Interpretacija ali razlaga
Ekstrapolacija ali predvidevanje
Zmožnost prenosa naučenega v nove
situacije
Analiza elementov
Analiza odnosov med elementi
Analiza strukture
Izdelava originalnega sporočila
Izdelava načrta
Izpeljava sistema abstraktnih odnosov
Vrednotenje na osnovi notranjih kriterijev
Vrednotenje na osnovi zunanjih kriterijev
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
SISTEMATIZACIJA CILJEV NA MOTORIČNEM PODROČJU
1. GROBI TELESNI GIBI
1.1.
1.2.
1.2.
2. DROBNI KOORDINIRANI GIBI 2.1.
2.2.
2.3.
2.4.
2.5.
3. NEBESEDNO SPOROČANJE
3.1.
3.2.
3.3.
4. GOVORNE SPRETNOSTI
4.1.
4.2.
4.3.
4.4.
Gibi rok
Gibi nog
Gibi več delov telesa hkrati
Gibi rok in prstov
Koordinacija oči in rok
Koordinacija ušes in rok
Koordinacija rok, nog in oči
Kombinacija koordiniranih gibov
Mimika
Kretnje rok
Gibi vsega telesa
Oblikovanje glasov
Govorno oblikovanje besed
Govorno oblikovanje daljših besedil
Koordinacija besed in kretenj
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
SISTEMIZACIJA CILJEV NA VZGOJNEM PODROČJU
1. SPREJEMANJE
2. REAGIRANJE
3. USTVARJANJE VREDNOT
4. ORGANIZIRANOST
VREDNOT
5. RAZVOJ CELOVITEGA
ZNAČAJA
1.1. Zavedanje dražljajev
1.2. Voljnost sprejemanja
1.3. Kontrolirana in usmerjena
pozornost
2.1. Pasivno reagiranje
2.2. Voljno reagiranje
2.3. Reagiranje z zadovoljstvom
3.1. Sprejemanje vrednot
3.2. Dejanje prednosti neki vrednosti
3.3. Zavzemanje za vrednote
4.1. Konceptualizacija vrednot
4.2. Organiziranost vrednostnega
sistema
5.1. Splošna usmerjenost
5.2. Oblikovanje svetovnega nazora
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
Definicija operativnega učnega cilja
• Operativno oblikovan vzgojnoizobraževalni cilj učitelju in
izobraževancu pove, kaj naj bi
izobraževanec znal in zmogel ob
koncu pouka določene enote, in
sicer čisto konkretno-s katero
dejavnostjo, aktivnostjo bo
dokazal, da je cilj res dosegel.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
Izobraževanec v izobraževalnem procesu
Psihofizične
sposobnosti
Druge osebnostne
lastnosti
Predznanja in
izkustva
Izobraževanec v
izobraževalnem procesu
Motivi, potrebe
in interesi
Učne in delovne
navade
Socialne navade
in vrednote
Odnos do
izobraževanja
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
Učitelj v izobraževalnem sistemu
Psihofizične
sposobnosti
Strokovnost, znanje
in izkušnje
Druge osebnostne
lastnosti
UČITELJ V
IZOBRAŽEVALNEM
SISTEMU
Motiviranost za
izobraževalno delo
Socialne navade
in vrednote
Delovne navade
Usposobljenost za
izobraževalno delo
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
POVZETEK PODPOGLAVJA DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA
•
Temeljni dejavniki izobraževalnega procesa so izobraževanec, učitelj in
učna vsebina.
•
Celotno področje vzgojno-izobraževalnih ciljev delimo v tri skupine
kategorij, in sicer na kognitivno ali spoznavno – izobrazbeno, motorično
ali gibalno – spretnostno in na afektivno ali čustveno – motivacijsko
področje.
•
Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost učitelja, so njegove psihofizične
sposobnosti, strokovnost, motiviranost, pedagoška in andragoška
usposobljenost, delovne navade in socialne vrednote.
•
Izobraževalni proces olajšujemo, izboljšujemo in skrajšujemo z uporabo
ustreznih učnih načel, oblik in metod, pomemben delež pri tem pa imajo
tudi učna sredstva in pripomočki.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Dejavniki izobraževalnega procesa
ODNOSI MED TEMELJNIMI DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA
Odnose med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Preučujemo:
1. glede na shemo prenosa informacij in povratnih zvez
2. glede na način poročanja informacij
3. glede na komuniciranje med oddajnikom informacij in tistim, ki
se uči
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Vloga učitelja in izobraževanca v prenosu informacij
UČITELJ
IZOBRAŽEVANEC
• poudarek: na oddajanju
informacij
• poudarek: na sprejemanju
informacij
• funkcija: oddajnik
• funkcija: sprejemnik
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Sistem prenosa informacij
Vključuje več med seboj povezanih elementov.

izvor in cilji informacije

oddajnik in sprejemnik informacije

informacijski kanal
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Shema prenosa informacij in povratnih zvez v izobraževalnem procesu, ki ga opravlja učitelj
Učni cilji
in učne vsebine
Učna sredstva
in pripomočki
Direktna
zveza II
Direktna
zveza I
Povratna
zveza
Učitelj
Izvajalec izobraževanja
Povratna
zveza I
Povratna zveza II
Izobraževanec
Udeleženec
izobraževanja
podkrepitev
Izvori
informacij
Oddajnik
informacij
Prejemnik
informacij
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Shema multimedijskega prenosa informacij in povratnih zvez
Računalnik
Učni cilji in
učne vsebine
Učitelj - izvajalec,
organizator
programer
Izobraževanec
Udeleženec
izobraževanja
Učna sredstva in
pripomočki
Izvori
informacij
Oddajnik
informacij
Prejemnik
informacij
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Načini sporočanja informacij v izobraževalnem procesu
Informacije
Avditivni načini
sporočanja
Govor
Delovnotehnični
načini
sporočanja
Vizualni načini
sporočanja
Avdiovizualni
načini sporočanja
Besedilo
Glasba
ZvokOdnosi med dejavniki izobraževanja
Slika
Grafika
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Učne metode
•
verbalno-tekstualne (so avditivni načini sporočanja)
•
ilustrativno-demonstrativne (so vizualni načini sporočanja)
•
laboratorijsko-eksperimentalne (so delovno-tehnični načini sporočanja)
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Načini sprejemanja informacij in pomnenje
20%
poslušanje
30%
gledanje
90%
lastna
dejavnost
50%
in
40%
poslušanje samogovor aktivnost
in gledanje
Odstotek pomnenja informacij
glede na način sprejemanja
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Situacije v izobraževalnem procesu
1. Izobraževanec sprejema informacije učitelja
pasivno.
2. Učitelj sporoča informacije, vendar mora
izobraževanec priti tudi sam do določenih
informacij.
3. Izobraževanec samostojno pridobi informacije.
4. Večino informacij izobraževanec pridobi ob
minimalni pomoči učitelja ali mentorja.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Načini komuniciranja med učiteljem in izobraževancem
Učitelj aktiven
izobraževanec pasiven
Sodelovanje:
učitelj - izobraževanec
Učne oblike
in metode
izobraževanja
Cilji
izobraževanja
Sodelovanje:
izobraževanec - učitelj
Izobraževanec aktiven
učitelj pasiven
23
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Splošna učna načela
Načelo primernosti
Načelo zavestne aktivnosti
Načelo nazornosti
Didaktična
načela
Načelo postopnosti in
sistematičnosti
Načelo povezovanja
teorije s prakso
Načelo trajnosti znanja
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
Načela pri izobraževanju odraslih
Demokratičnost
Prostovoljnost
Integrativnost
 Uveljavljanje
demokratičnosti
omogočajo: zrelostna
osebnost, njihove izkušnje,
odnos do dela in učenja
 Skupino in posameznika
moramo jemati kot
sodelavce
 Odrasli se izobražujejo
prostovoljno ( vedo, da jim
bo znanje pomagalo pri
poklicnem delu )
 Zunanja nujnost se
spremeni v njihovo lastno
potrebo.
 Imeti morajo pravico in
možnost, da razpravljajo o
organizaciji, vsebini in
metodah dela.
 Demokratične metode dela
 Zunanji pritiski so
ekonomske posledice in
vpliv organizacije
 Odločitev izhaja iz
spoznane nujnosti
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
POVZETEK PODPOGLAVJA ODNOSI MED TEMELJNIMI DEJAVNIKI IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA
Vzgojno izobraževalne cilje, ki so opredeljeni v učnih programih in učnih načrtih,
uresničimo v izobraževalnem procesu s pomočjo ustreznih učnih vsebin.
Za klasično organizacijo izobraževalnega procesa je iz stališča prenosa informacij
značilna večkratna povezanost učitelja in izobraževanca, pri čemer je težišče
izvajalčeve vloge na oddajanju, izobraževančeve pa na sprejemanju
informacij.
Glavni cilj vsakega izobraževalnega procesa je sprejemanje, obdelovanje,
shranjevanje pa tudi oddajanje ustreznih informacij s strani izobraževanca,
ki mu jih z namenov, da bi dosegli postavljene izobraževalne cilje, sporočajo
različni, v izobraževalni proces vključeni oddajniki informacij.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Odnosi med temeljnimi dejavniki izobraževalnega procesa
UČNE OBLIKE IN METODE
Temeljna oblika izobraževalnega dela je
opredeljena z razmerjem med
dejavniki pouka in številom
izobraževalcev
(množične, skupinske, individualne
oblike izobraževanja)
Izobraževalna metoda je del
izobraževalnega procesa, ki se kaže v
ravnanju učitelja in/ali izobraževalcev
v tem procesu.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
Učne oblike
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
Aktivnost učitelja in izobraževalcev pri različnih oblikah in metodah izobraževanja
Aktivnost
Oblike in metode izobraževanja
Aktivnost
učitelja
Množična oblika
Predavanje, opisovanje
poročanje, kazanje
razgovor, diskusija
druge metode
Skupinska oblika
Aktivnost
izobraževalca
Vaje, preučevanje primerov,
igranje vlog, preučevanja prigodkov,
delo s teksti, urjenje v skupini
Posamična oblika
Delo s teksti, programirano gradivo,
učenje z računalnikom,
samostojno urjenje
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
VPLIVI IZOBRAŽEVALNIH METOD
NAČIN
KOMUNICIRANJA
METODE
IZOBRAŽEVANJA
VPLIVAJO NA
SODELOVANJE
IZOBRAŽEVANCEV
SOCIALNE
ODNOSE V
IZOBRAŽEVALNEM
PROCESU
MOTIVACIJO
IZOBRAŽEVANCEV
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
Pretežno pasivne izobraževalne metode
•
•
•
•
•
•
•
metoda predavanja
metoda pripovedovanja
metoda opisovanja
metoda pojasnjevanja
metoda poročanja
metoda kazanja
metoda razlage
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
Metode razlage
Metode
razlage
Besedno
sporočanje
Predavanje
Pripovedovanje
Opisovanje
Pojasnjevanje
Poročanje
Nebesedno
sporočanje
Mimika
Kretnje
Gibi rok
Gibi telesa
Vizualizacija
Kreda in tabla
Slike, grafikoni
Prosojnice
Dia filmi
Modeli
Drugi pripomočki
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
Pasivno-aktivne izobraževalne metode
• metodo pogovora
• metodo diskusije
• metodo različnih vaj
• metodo preučevanja primerov
• metodo igranja vlog
• metodo urjenja
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
POGOVORNA METODA
• Pogovor teče med izobraževalci in učiteljem.
• Primerna je pri razširjanju in poglabljanju znanja ter tudi za
kontrolo znanja in izkušenj.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
DISKUSIJSKA METODA
• aktivira izobraževalce, da osvojijo novo znanje
• potrebna je predpriprava, ki jasno predstavi problem
• na osnovi priprave učitelj organizira diskusijo
• priprava zaključka
• diskusija je časovno omejena
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
STOPNJE DELA PRI METODI VAJ
opredelitev
vsebine in načrta za
vajo
kontrola
rezultatov vaje
priprava
navodil in potrebnih
sredstev
METODA
VAJ
izvajanje vaj
in nadzor
razdelitev
nalog
izobraževalcem
razlaga in
kazanje poteka
vaje
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
Stopnje dela pri metodi preučevanja primera
Metoda
preučevanja
primera
soočenje s problemom
spoznavanje problema
analiza problema
izbira ali izdelava
predloga rešitve
kontrola izbrane rešitve
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
Stopnje dela pri metodi urjenja in aktivnosti učitelja ter izobraževancev v posameznih
stopnjah
učenec
utrjevanje
izvajanje dela
prikazovanje dela
učitelj
aktivnost
priprava na poučevanje
dela
stopnja urjenja
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
Pretežno aktivne izobraževalne metode
• metoda dela s teksti,
• metoda prigodka,
• metoda programiranega izobraževanja,
• metode izobraževanja z računalnikom.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
METODA DELA S TEKSTI
Branje z razlago
Metoda dela s teksti
Branje s pripravo
povzetka
Branje s pripravo
pisnega izdelka
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
STOPNJE DELA PRI METODI PRIGODKA
Nedoločena situacija opisana v prigodku
Zaznavanje in spoznavanje problema
Zbiranje in vrednotenje informacij
Metoda prigodka
Izdelava alternativnih rešitev problema
Vrednotenje alternativnih rešitev
Izbira najboljše možne rešitve
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
PROJEKTNA METODA
Stopnje dela projektnih skupin
• spoznavanje naloge ali problema (zbiranje podatkov in
informacij),
• analiza in presoja (ocena) podatkov in informacij,
• načrtovanje poteka projekta (opredelitev potrebnih
postopkov in aktivnosti) in priprava na izvedbo projekta,
• izvedba projekta,
• kontrola (cilja oz. rezultata projektnega dela).
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
POTEK DELA PRI PROJEKTNI METODI
Uvajanje v delo
Spoznavanje naloge
ali problema
Izbira ali opredelitev
projektne naloge
Načrtovanje poteka
projekta
Analiza in
presoja
informacij
Izvajanje
Kontrola ciljev oz.
rezultatov
Delo učitelja z
izobraževanci
projekta
Delo projektne skupine
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
METODA PROGRAMIRANEGA UČENJA
Funkcijo poučevanja pri tej obliki prevzema programirano učno
gradivo.
Izobraževanci si z njim učno vsebino pridobivajo samostojno, sami ali
pod vodstvom učitelja, kateri si sam lahko pripravlja programirano
gradivo.
Glede na obliko programov ločimo:
• linearne programe (členi so razvrščeni v linearnem zaporedju),
• razvejane programe (upoštevajo individualne razlike med
izobraževanci).
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
PROGRAMIRANO IZOBRAŽEVANJE
PREDNOSTI (za izobraževance):
SLABOSTI:
•
•
•
•
izbira lasten tempo učenja, deloma tudi
način učenja in pot pridobivanja učnih
vsebin,
zastavljene naloge v programu jih takoj po
posredovanju aktivirajo in motivirajo,
seznanjen je s takojšnjimi povratnimi
informacijami, katere predstavljajo dodatno
motivacijo (ali je določen člen osvojen ali
ne).
•
•
izdelava dobrega programa je
izredno zahtevna naloga, zato so
programi dragi,
gotovi programi so na tržišču
razmeroma redki,
programi so za določene specifične
učne vsebine strokovnega
izobraževanja tudi neustrezni.
PROGRAMIRANO GRADIVO:
• je sistematično in logično strukturirano, kar
je pri drugih učnih metodah pogosto preveč
odvisno od kvalitete posameznega učitelja,
• ima običajno izkustveno preverjeno
učinkovitost.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
METODE IZOBRAŽEVANJA Z RAČUNALNIKOM
Temeljijo na različnih strategijah:
• Vaje in utrjevanje,
• Poučevanje,
• Eksperimentiranje.
Z VAJAMI IN UTRJEVANJEM posameznik utrdi pojme in spretnosti, pridobljene pri
“klasičnem” pouku. Cilji te strategije so:
•
•
•
individualiziranje vaj in utrjevanje, kjer izobraževancu postopno posredujemo
naloge, ki so prilagojene nivoju njegovih zmožnosti in predhodnih dosežkov,
posredovanje takojšnje povratne informacije o pravilnosti rešitve,
sprostitev učitelja rutinskih, zamudnih, neprijetnih opravil v zvezi s popravljanjem
naštetih nalog, izdelkov in zagotovitev učiteljevega časa za ustvarjalnejše delo z
izobraževanci.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
METODE IZOBRAŽEVANJA Z RAČUNALNIKOM
STRATEGIJA POUČEVANJA je namenjena obvladovanju novih učnih vsebin. Ti
programi zasledujejo logiko programiranega pouka in posredujejo
izobraževancu kratko informacijo ter mu v zvezi z njo zastavi vprašanja ali
nalogo. Izobraževanec vnese svoj odgovor v računalnik, ki ga sprejme,
ovrednoti in mu posreduje ustrezno povratno informacijo.
•
nekateri programi za poučevanje temeljijo na strategiji dialoga in iskanja
informacij,
•
pomemben cilj strategije dialoga in iskanja informacij je usposabljanje
izobraževancev za obvladanje vedno novih informacij,
•
pogoj za uveljavljanje te strategije so seveda ustrezne datoteke oz.
informacijski sistemi.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
Struktura programov za poučevanje
START
UČNI KORAK
UVODNI NAPOTKI
VAJA / UTRJEVANJE
UČNI KORAK INFORMACIJA
Število učnih korakov in vaj je
poljubno
VAJA /
UTRJEVANJE
SINTEZA UČNE SNOVI
Po vsakem učnem
koraku lahko
vključimo poljubno
število vprašanj oz.
nalog
PONAVLJANJE
KONEC
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
METODE IZOBRAŽEVANJA Z RAČUNALNIKOM
STRATEGIJA EKSPERIMENTIRANJA ima težišče predvsem na spoznavanju
funkcionalnih povezav in potekov v raznih kompleksnih pojavih.
Možnost v okviru te strategije je uporaba simulacijskih učnih
programov, katerega glavni del tvori cela vrsta posameznih učnih enot,
ki so med seboj povezane.
STRATEGIJI REŠEVANJA PROBLEMOV mnogi pripisujejo največjo
didaktično vrednost med vsemi doslej opisanimi, ker izobraževanec
uporablja računalnik kot sredstvo ali orodje za reševanje problemov
podobno kot drugi uporabniki. Sam se odloča o vsakem nadaljnjem
koraku (izobraževanec).
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
Metode preverjanja in ocenjevanja
Stopnja preverjanja
Predmetni
Zaključni
Dopolnilni
Strokovni
Komisijski
Drugi
Popravni
Sprotno preverjanje
Končno preverjanje
Vzgojni cilji
Izobrazbeni cilji
Posredno
Neposredno
Ustno
Pisno
Vprašalnik
Opazovanje
Pogovor
Pogovor
Izpiti
Kombinirano
Motorični cilji
Posredno
Neposredno
Naloge
Izdelek
Opazovanje
Testi
Storitev
Primerjanje
Druge
oblike
Krivulja
urjenja
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
METODE IN TEHNIKE PREVERJANJA
• So določene glede na cilje izobraževalnega procesa, ki so lahko
izobrazbeni, motorični in vzgojni,
• Pri vseh treh uporabljamo poznane metode.
Preverjanje doseganja izobrazbenih ciljev:
•
•
•
•
ustno preverjanje,
pisno preverjanje,
kombinirano,
naloge objektivnega tipa ali testi znanja (razlikujemo dve
skupini nalog: pri prvi mora izobraževanec napisati ustrezen
odgovor, pri drugi pa mora izbrati pravilen odgovor).
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
METODE IN TEHNIKE PREVERJANJA
Preverjanje doseganja motoričnih ciljev:
• opazovanje (vpisujemo opombe, npr. dobro, zadovoljivo,
nezadovoljivo),
• primerjanje (v shemo beležimo vrstni red opravil, kot jih opravlja
izobraževanec, morebitne napake in opombe o težavah
izobraževanca pri posameznih stopnjah dela),
•posredno opazovanje, na podlagi izdelka ali opravljene storitve
(uporabljamo kriterije, npr. porabljen čas, natančnost, kakovost
izdelka),
• krivulja urjenja prikazuje odvisnost storilnosti izobraževanca pri
določenem opravilu od časa urjenja oz. od števila ponovitev opravila
(kažejo nihanja in celo stopničke).
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
METODE IN TEHNIKE PREVERJANJA
Preverjanje doseganja vzgojnih ciljev
• zahtevnejše kot na področju izobrazbe in motorike,
• vprašalnik stališč (težko je razlikovati, kdaj daje izobraževanec
določene odgovore, katere od njega pričakuje učitelj in kdaj izhaja
iz resničnega globljega prepričanja),
• opazovanje in pogovor sta primerni tehniki za preverjanje vzgojnih
rezultatov; instrument pa lestvica stališč.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
POVZETEK PODOGLAVJA UČNE OBLIKE IN METODE
•
•
•
•
Temeljna oblika izobraževalnega dela je običajno opredeljena z medsebojnimi odnosi
med temeljnimi dejavniki pouka in s številom izobraževancev, vključenih v nek
izobraževalni proces. S tega vidika lahko govorimo o množični, skupinski in individualni
obliki izobraževanja.
Izobraževalna metoda je del izobraževalnega procesa, ki se kaže v določenem načinu
ravnanja učitelja in/ali izobraževancev v tem procesu. Z uporabo ustreznih izobraževalnih
metod skušamo v izobraževalnem procesu na čim bolj učinkovit način doseči zastavljene
vzgojnoizobraževalne cilje.
Glede na komunikacije med učiteljem, izobraževanci in izvori znanja razlikujemo pretežno
pasivne, pasivno-aktivne in pretežno aktivne metode izobraževanja.
Glede na cilje izobraževalnega procesa, ki so lahko izobrazbeni, motorični in vzgojni,
ločimo različne metode in tehnike preverjanja.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učne oblike in metode
UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI
Izobraževalni proces olajšujemo, izboljšujemo in skrajšujemo z
uporabo ustreznih izobraževalni oblik in metod.
Rezultati didaktičnih raziskav dokazujejo, da imajo pri tem
pomemben delež tudi učna sredstva in pripomočki.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učna sredstva in pripomočki
UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI
• Temeljni in najstarejši učni pripomočki:
(učbeniki, testi znanja, priročniki, leksikoni, slovarji, idr.)
• Klasični učni pripomočki:
(tabla, kreda, slike, diagrami, grafikoni, tabele, diapozitivi, idr.)
• Prosojnice: - klasične
- elektronske
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učna sredstva in pripomočki
UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI
Zvočni pripomočki: magnetofonski posnetki, gramofonske plošče
in radijske oddaje (poudarjena zvočna komponenta)
Avdiovizualni pripomočki: (ozvočeni diafilmi, zvočni filmi, video
posnetki)
Interna TV: (za zapletene demonstracije)
Računalnik:
- ustrezna izobraževalna programska oprema
- povezava v internet omrežje
Model oziroma simulator: (na njem predhodno usposabljamo in
urimo izobraževance)
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učna sredstva in pripomočki
POVZETEK PODPOGLAVJA UČNA SREDSTVA IN PRIPOMOČKI
Izobraževalni proces olajšujemo, izboljšujemo in
skrajšujemo z uporabo ustreznih učnih načel, oblik in
metod, pomemben delež pri tem pa imajo tudi učna
sredstva in pripomočki.
Izobraževalni sistem - Tehnološki podsistem - Učna sredstva in pripomočki