Transcript Izobraževalna dejavnost v organizacijah
red. prof. dr. Eva JEREB
Razvoj kadrov
Modul
Izobraževalna dejavnost v organizacijah
Lekcija
Cilji in naloge izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Izobraževalna dejavnost v organizacijah je po naravi integralni del celotnega izobraževalnega sistema.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah
Cilji izobraževalne dejavnosti v organizacijah
• stalno usposabljanje in izpopolnjevanje delavcev skladno s spremembami in razvojem tehnologije, organizacije dela idr.
• načrtno uvajanje, usposabljanje in napredovanje kadrov ter usmerjanje v nadaljnje izobraževanje • kontinuirano proučevanje in zadovoljevanje potreb organizacije po izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju kadrov • pravočasno zadovoljevanje načrtovanih potreb po kadrih ustreznih profilov, stopenj in smeri izobraževanja • dvig izobraževalnih aktivnosti na višjo in učinkovitejšo raven z uvajanjem sodobnih oblik in metod izobraževanja • vrednotenje in preverjanje dosežkov izobraževanja v praksi in uporaba rezultatov vrednotenja za izboljšanje izobraževalne dejavnosti
Izobraževalna dejavnost v organizacijah
Naloge izobraževalne dejavnosti v organizacijah
• analizirati in ugotavljati potrebe po izobraževanju • načrtovati zadovoljevanje izobraževalnih potreb • izdelati programe in učne načrte • organizirati in realizirati potrebe po izobraževanju • kontrolirati, spremljati in vrednotiti rezultate svojega dela
Izobraževalna dejavnost v organizacijah
Dejavniki, ki opredeljujejo cilje in naloge izobraževalnih dejavnosti v organizacijah
Izobraževalna dejavnost v organizacijah
red. prof. dr. Eva JEREB
Razvoj kadrov
Modul
Izobraževalna dejavnost v organizacijah
Lekcija
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
UČNI CILJI
• • •
Spoznati temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah:
• • • Ugotavljanje izobraževalnih potreb Načrtovanje izobraževanja Programiranje izobraževanja Organizacija in izvedba izobraževanja Spremljanje in vrednotenje izobraževanja Ekonomika izobraževanja v organizaciji
Izobraževalna dejavnost v organizacijah
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
1. Ugotavljanje izobraževalnih potreb
Raziskovanje in ugotavljanje izobraževalnih potreb je temeljna stopnja izobraževalne dejavnosti, od katere so usodno odvisne vse nadaljnje stopnje, zato jo moramo realizirati celovito in sistematično.
Ugotavljanje globalnih izobraževalnih potreb.
Ugotavljanje diferenciranih izobraževalnih potreb.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ugotavljanje izobraževalnih potreb
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Globalne potrebe po izobraževanju
so opredeljene s planom potreb po kadrih in s planom pridobivanja kadrov, deloma tudi s planom razvoja kadrov. Da lahko iz njih ugotavljamo globalne izobraževalne potrebe, morajo vsebovati naslednje kazalce: • potrebno število delavcev za planirano razdobje, • strukturo delavcev po poklicih in klasifikacijskih stopnjah, • čas pridobivanja posameznih vrst kadrov.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ugotavljanje izobraževalnih potreb
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Globalne potrebe po izobraževanju ugotavljamo v organizaciji na podlagi sedanje in bodoče tehnično-tehnološke, ekonomske in organizacijske razvitosti. Na osnovi sedanje stopnje razvitosti dobimo sliko o obstoječi in o trenutno zahtevani idealni kadrovski situaciji, na osnovi razvojnih potreb pa zahtevano bodočo kadrovsko situacijo. Z ustrezno analizo vseh podatkov lahko ugotovimo: • • • • potrebno število kadrov , kvalifikacijsko strukturo kadrov, izobrazbeno strukturo kadrov, ki jih bomo morali na novo zaposliti, obsežnost potrebnih korekcij v obstoječi kadrovski strukturi.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ugotavljanje izobraževalnih potreb
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Diferencirane izobraževalne potrebe
so opredeljene predvsem v planu razvoja kadrov, deloma pa tudi v planu sprejemanja in razporejanja kadrov. Zadovoljujemo jih z usposabljanjem in izpopolnjevanjem zaposlenih.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ugotavljanje izobraževalnih potreb
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah Metode s pomočjo katerih lahko ugotavljamo potrebe po nadaljnjem izobraževanju in izpopolnjevanju zaposlenih
METODE Primerjalna analiza vsebine programov z zahtevami delovnih mest Analiza pravnih, organizacijskih in drugih predpisov Primerjalna analiza dejanske usposoblje nosti z zahtevami delovnih mest Odkrivanje interesov zaposlenih Spremljanje in analiza razvojnih zahtev Analiza problemov pri delu
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ugotavljanje izobraževalnih potreb
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah Metode s pomočjo katerih lahko ugotavljamo potrebe po nadaljnjem izobraževanju in izpopolnjevanju zaposlenih
1.metoda: Primerjalna analiza vsebine programov z zahtevami delovnih mest
S to analizo ugotavljamo potrebe po strokovnem usposabljanju novincev pripravnikov. Ugotovljene potrebe so temelj za izdelavo strokovnega dela programov pripravništva.
2.metoda: Primerjalna analiza dejanske usposobljenosti z zahtevami delovnih mest
S to analizo ugotavljamo morebitne primanjkljaje v strokovni izobrazbi, posebnih znanjih in sposobnostih ter delovnih izkušnjah zaposlenih.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ugotavljanje izobraževalnih potreb
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah Metode s pomočjo katerih lahko ugotavljamo potrebe po nadaljnjem izobraževanju in izpopolnjevanju zaposlenih
3.metoda: Spremljanje in analiza razvojnih zahtev
Iščemo odgovore na vprašanja:
• kaj je v določeni znanosti novega, v čem absolventi določene šole zaostajajo za razvojem, • kaj je novega v določeni stroki, katera nova vsebina je prišla v sestav poklicne izobrazbe, od kar je določena generacija končala šolanje, • kaj bodo ob predvidenem tehnološkem razvoju in proizvodnih spremembah morali delavci na novo spoznati in obvladati, da bodo kos delovnim zahtevam, • v čem zaostajajo določene kategorije delavcev v svojih stališčih in pogledih na dogajanja za družbenim in splošnim razvojem, v čem jih razvoj prehiteva.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ugotavljanje izobraževalnih potreb
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah Metode s pomočjo katerih lahko ugotavljamo potrebe po nadaljnjem izobraževanju in izpopolnjevanju zaposlenih
4.metoda: Analiza problemov pri delu
S to analizo ugotavljamo, če ne tiči morda vzrok za nastanek problemov v pomanjkljivi usposobljenosti izvajalcev opravil. Ugotavljanje, iskanje in zbiranje problemov v organizaciji zahteva sistematičen in določen postopek, ki obsega: • pripravo (izdelamo načrt za analizo obstoječega stanja, ki vsebuje vidik, s katerim hočemo prikazati obstoječe razmere in kazalce stanja tega vidika). V pripravi za zbiranje problemov torej določimo, kaj bomo ugotavljali in katere tehnike ter pripomočke bomo pri tem uporabili ter kje bomo ustrezne podatke zbirali, • zbiranje problemov oz. podatkov in mnenj (2 načina: anketiranje in intervju), • analiziranje problemov (postopek: obdelava ankete ali intervjuja, vpisovanje problemov, združevanje enakih ali podobnih problemov in razvrščanje problemov po področjih), • ugotavljanje ukrepov s pomočjo katerih bomo odpravili probleme oziroma kakšno izobraževanje ali usposabljanje moramo organizirati, da bomo odpravili probleme.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ugotavljanje izobraževalnih potreb
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah Metode s pomočjo katerih lahko ugotavljamo potrebe po nadaljnjem izobraževanju in izpopolnjevanju zaposlenih
5.metoda: Analiza pravnih, organizacijskih in drugih predpisov
Del diferenciranih izobraževalnih potreb izvira v vsaki organizaciji iz določil zakonov, zunanjih ali notranjih organizacijskih in drugih predpisov. Te izobraževalne potrebe so lahko enkratne narave npr.: pravosodni izpit; ali pa stalne-ciklične npr.: izpiti za upravljanje velikih energetskih sistemov).
Izobraževalna dejavnost mora sistematično analizirati opise delovnih mest tudi s pravnega vidika.
6.metoda: Odkrivanje interesov zaposlenih
S tem se skušamo približati posamezniku in njegovim potrebam po nadaljnjem izobraževanju, usposabljanju in izpopolnjevanju.
Tehnike za odkrivanje interesov posameznikov so zlasti ankete, intervjuji, informativni in svetovalni razgovori o razvoju.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ugotavljanje izobraževalnih potreb
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Usklajevanje izobraževalnih potreb z možnostmi
Naloga izobraževalnega sistema v organizaciji je, da analizira stroške in koristi izobraževalnih ukrepov ter spremlja in vrednoti izobraževanje. Organizacija mora sama glede na svoje specifične potrebe in možnosti oceniti pomembnost posamezne izobraževalne akcije, ki jo želi realizirati.
Kriteriji ocenjevanja vrednosti oz. pomembnosti delovnih nalog s stališča izobraževanja: • • • • • • • • pogostost pojavljanja posamezne delovne naloge zahtevnost, težavnost in kompleksnost naloge vrednost naloge vrednost delovnih sredstev nevarnosti za delavca pri opravljanju naloge čas za usposobitev delavca pogostost problemov pri opravljanju določene naloge drugi specifični kriteriji
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ugotavljanje izobraževalnih potreb
POVZETEK PODPOGLAVJA UGOTAVLJANJE IZOBRAŽEVALNIH POTREB
• • • • • • Poleg ciljev in nalog, ki jih izobraževalni dejavnosti v organizaciji narekuje njena vloga v sistemu izobraževanja, usmerjajo delo te dejavnosti tudi njeni lastni in specifični cilji.
Izobraževalna dejavnost v organizaciji mora slediti njenemu razvoju in pravočasno reagirati na vse spremembe: tehnične, tehnološke, ekonomske, organizacijske in druge.
Globalne potrebe po izobraževanju so opredeljene s planom potreb po kadrih in s planom pridobivanja kadrov, deloma pa tudi s planom razvoja kadrov. Diferencirane izobraževalne potrebe so opredeljene predvsem v planu razvoja kadrov, deloma pa tudi v planu sprejemanja in razporejanja kadrov.
Organizacija mora sama glede na svoje specifične potrebe in možnosti oceniti pomembnost posamezne izobraževalne akcije, ki jo želi realizirati. Da to lahko stori, mora predhodno opredeliti ustrezne kriterije. S planiranjem izobraževanja se na podlagi izobraževalnih potreb in možnosti odločamo za določene vrste izobraževanja, za njihov obseg, za število mladih ali zaposlenih, ki jih bo izobraževanje zajelo, za časovne determinante posamezne izobraževalne aktivnosti, o nosilcih posameznih aktivnosti in o potrebnih finančnih sredstvih.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ugotavljanje izobraževalnih potreb
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
2. Načrtovanje izobraževanja
• Predstavlja podlago za vse nadaljnje stopnje oziroma aktivnosti izobraževalne dejavnosti, • s planiranjem izobraževanja se na podlagi izobraževalnih potreb in možnosti odločamo: – za določene vrste izobraževanja, – za njihov obseg, – za število mladih ali zaposlenih, ki jih bo izobraževanje zajelo, – za časovne determinante posamezne izobraževalne aktivnosti, – o nosilcih posameznih aktivnosti, – o potrebnih finančnih sredstvih.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Načrtovanje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Temeljno izhodišče za planiranje izobraževanja je plan razvoja kadrov.
PLANI IZOBRAŽEVANJA
• kratkoročni • srednjeročni • dolgoročni
TEMELJNE SESTAVINE TEH PLANOV SO:
• programska komponenta • izvedbena komponenta • finančna komponenta
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Načrtovanje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Programska komponenta plana izobraževanja
S to komponento opredelimo programsko strukturo izobraževalnih ali kadrovsko razvojnih ukrepov.
• • • Programska struktura plana izobraževanja vsebuje naslednje sestavine: programe za pridobitev strokovne izobrazbe programe izpopolnjevanja programe usposabljanja • • • V okviru navedenih sestavin podrobno opredelimo: naziv vrsto oziroma smer in stopnjo zahtevnosti posameznega programa
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Načrtovanje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Izvedbena komponenta plana izobraževanja
Opredelimo: • nosilce ali izvajalce posameznih programov • kraj izobraževanja • trajanje izobraževanja • tekoče leto izobraževanja • rok izvedbe oziroma rok za zaključek izobraževanja • obseg izobraževanja po posameznem programu oziroma število izobraževancev
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Načrtovanje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Finančna komponenta plana izobraževanja
• • Podlaga za opredelitev finančne komponente so podatki, opredeljeni s programsko in izvedbeno komponento.
Z njo opredelimo, koliko bo izobraževanje stalo.
• Izhodišče za izračun potrebnih finančnih sredstev je ponavadi: cena izobraževanja na izobraževanca ali na skupino izobraževancev.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Načrtovanje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Sprejemanje plana izobraževanja
Plan izobraževanja moramo predložiti organom upravljanja v obravnavo in potrditev. Potrjen plan predstavlja temelj za vse nadaljnje delo izobraževalne dejavnosti v organizaciji.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Načrtovanje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
3. Programiranje izobraževanja Osnovne stopnje tehnike programiranja:
• izdelamo načrt programa - opredelimo osnovna področja izobraževanja - didaktično uredimo in klasificiramo znanja in veščine • podrobno razčlenimo posamezna področja na tematske celote in osnovne teme, ki jih razporejamo v logični povezanosti • ugotavljanje in razporejanje vsebin v okviru določene teme ali vaje, ki je del programa
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Programiranje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Izdelava internih izobraževalnih programov
:
Plan izobraževanja: notranji izvajalci ali sodelovanje Vrste internih izobraževalnih programov Sestavine, elementi programov Izdelava internih izobraževalnih programov Zbiranje podatkov za potrebe programiranja Izdelava načrta programa Opredelitev osnovnih področij in ciljev Razčlenjevanje področij na tematske celote in osnovne teme Analiza dejavnosti Analiza delovnih mest in funkcij Podatki o izobraževancih Drugi podatki
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Programiranje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah Ugotavljanje, opredeljevanje ter razporejanje učnih vsebin Ocena stroškov, kalkulacija Predlog programa Strokovna recenzija Sprejem in potrditev Interni izobraževalni program Organizacija in izvedba programov Verifikacija
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Programiranje izobraževanja
POVZETEK PODPOGLAVJA PROGRAMIRANJE IZOBRAŽEVANJA
S programiranjem izobraževanja podrobno in po določenih didaktičnih načelih izoblikujemo vsebino in snovni okvir določenih izobraževalnih akcij, ki smo jih na podlagi ugotovljenih izobraževalnih potreb začrtali v planu izobraževanja.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Programiranje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
4. Organizacija in izvedba izobraževanja
Organizacija in izvedba izobraževanja je odvisna od: • plana razvoja kadrov • internih, eksternih in kooperativnih izobraževalnih programov • plana izobraževanja
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Zunanja organizacija izobraževalne dejavnosti
Organizacijske oblike izobraževalne dejavnosti: • Izobraževalna dejavnost kot ena od nalog kadrovika • Organizator izobraževanja v okviru kadrovske službe • Oddelek za izobraževanje ali izobraževalna služba • Izobraževalni center
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah Načini dela pri realizaciji izobraževalne dejavnosti Na organizacijsko obliko vplivata :
• • razvitost izobraževanja kompleksnost izobraževalne problematike 1.način: skupinsko delo, kjer je glavna naloga strokovnih kadrov v izobraževalni dejavnosti organizacija in koordinacija dela ustreznih strokovnih skupin.
2. način: Sodelovanje z ustreznimi specializiranimi institucijami (javni in privatni svetovalno-izobraževalni zavodi, ljudske univerze, srednje, višje, visoke šole, fakultete).
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Notranja organizacija izobraževalne dejavnosti
Pod notranjo organizacijo izobraževalne dejavnosti štejemo vse priprave in usklajevanja vseh dejavnikov in ukrepov, potrebnih za učinkovito izvajanje izobraževalnih procesov.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST V ORGANIZACIJI NOTRANJI IZVAJALCI
PREDNOSTI:
ZUNANJI IZVAJALCI
PREDNOSTI: Programi so prilagojeni internim izobraževalnim potrebam, vsebine so uporabne, problemi so aktualni. Medsebojno poznavanje izobraževancev, ugodna socialna klima, dobre komunikacije. Možnost prilagajanja izobraževalnih procesov naravi delovnih procesov ter specifičnim razmeram in pogojem organizacije Manjši stroški SLABOSTI: Izmenjava izkušenj s strokovnjaki iz drugih organizacij Spoznavanje lastnih problemov Boljši pogoji za izvajanje izobraževalnega procesa. Učitelji niso obremenjeni z vsakodnevno prakso v organizaciji. Posredovanje najnovejših spoznanj. Medsebojni stiki. Primerjanje z drugimi organizacijami. SLABOSTI: Relativna zaprtost izbranih in obravnavanih problemov. Ni možnosti za izmenjavo izkušenj s strokovnjaki zunaj organizacije. Težko je vzpostaviti sproščeno izobraževalno atmosfero. Izobraževalni proces je pogosto moten. Včasih neustrezna usposobljenost učiteljev. Programi so neprilagojeni konkretnim problemom in razmeram. Težji prenos znanj, sposobnosti in navad. Manjša motivacija in aktivnost izobraževancev. Konkretni problemi organizacije se obravnavajo le izjemoma. Večji stroški.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Specifične oblike in metode izobraževanja v organizacijah
Med sodobne oblike in metode izobraževanja v organizacijah lahko prištevamo: • • • • • • • • • • študijske sestanke krožke za izboljšanje proizvodnje oziroma krožke za kakovost programsko usmerjene krožke pripravništvo simulacijske metode senzitivni trening metode opazovanja in posnemanja delovno mesto za urjenje menjavanje dela sodelovanje s šolami
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
1. Študijski sestanki
TEMELJNE ZNAČILNOSTI ŠTUDIJSKIH SESTANKOV
POSAMEZNIKOVO ZNANJE, IZKUŠNJE, DELOVNE ZAHTEVE IN POTREBE, MOTIVI IN INTERESI KONKRETNE NALOGE IN PROBLEMI TER Z NJIMI POVEZANE IZOB. VSEBINE MEDSEBOJNI ODNOSI, IZMENJAVA IZKUŠENJ KOOPERATIVNO IN SKUPINSKO DELO
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
2. Krožki za izboljšanje proizvodnje
Namen: Uporaba znanja in izkušenj za: -povečanje izkoristka proizvodnih dejavnikov -izboljšanje organizacije dela, kakovosti, delovnih pogojev Strokovne službe Vodstvo organizacije Koordinacijski odbor za krožke KOORDINATOR predlaga ustanovitev krožka pomaga krožku pri delu povezuje krožke z okoljem spremlja dejavnost krepitev samozavesti uporaba znanja in izkušenj izmenjava znanj in izkušenj spreminjanje odnosa do dela obvladovanje metod za reševanje problemov vodja krožka KROŽEK sklicuje sestanke vodi sestanke vzdržuje stike z okoljem in koordinatorjem se usposablja za vodenje krožka člani krožka
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
3. Programsko usmerjeni krožki
Cilji in delovni programi posameznih krožkov Izobraževalni programi Koordinacijski odbor programsko usmerjenih krožkov ali oddelek za razvoj kadrov Notranji in zunanji strokovnjaki Koordinator Vodje krožkov delovna skupina vodij krožkov krožek 1 krožek 2 krožek n Predavanja Študijski sestanki Strokovne ekskurzije Samo-izobraževanje Druge metode
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
4. Pripravništvo
Njegov namen je načrtno vključevanje delavcev, ki so si pridobili določeno strokovno izobrazbo, v delovno okolje in delo ter njihovo usposabljanje.
Poteka po posebnem programu, ki ima splošni in strokovni del.
Mentor usmerja, organizira in nadzoruje pripravnika, mu svetuje, ga poučuje in prenaša nanj svoje delovne izkušnje.
Od 1.1.2003 po ZDR (Zakon o delovnih razmerjih) pripravništvo ni več obvezno.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Potek uresničevanja programa pripravništva
IZOBRAŽEVALNI PROCES - ŠOLA
Izobraževanec
ORGANIZACIJA - DELOVNI PROCESI
Uvajanje
Pripravnik
Program za pridobitev strokovne oziroma poklicne izobrazbe
Program uvajanja Izvajanje dela Vključitev v delo Pripravnik Mentor
Delavec
Program strokovnega usposabljanja Strokovni izpit
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
5. Glavne prednosti metode simulacije
(simuliranje - oponašanje delovanja originalnega sistema)
• • • • učinkovit prenos znanja in varno delo zanesljivejše ravnanje izobraževancev manjši stroški usposabljanja možnost realizacije določene aktivnosti in simulacije procesov, ki • jih na drug način ne bi mogli izvajati, opazovati in preučevati možnost neomejenega števila ponavljanj simuliranih situacij
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
6. Senzitivni trening
Glavni cilj Potek treninga Izboljšanje medsebojnih odnosov med zaposlenimi.
Manjše skupine (8- 12). Poteka obvezno zunaj organizacije, stran od vsakodnevnih delovnih obremenitev.
Udeleženci Sodelavci iste org. enote, bodisi managerski kadri ali različne projektne skupine.
Odkrivanje stališč, rednot in razumevanje sodelavcev.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
7. Metoda opazovanja in posnemanja
Metoda opazovanja in posnemanja
Usposabljanje neposredno v delovnem procesu Situacijsko pogojeno usposabljanje Neposredna uporabnost naučenega
Problemske situacije Konfliktne situacije
j spoznavanje odnosov in soodvisnosti socialne interakcije in komunikacije pridobivanje sposobnosti, spretnosti in delovnih navad
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
8. Delovno mesto za urjenje
• Posebno delovno mesto v proizvodnji, namenjeno izključno usposabljanju ali občasno prosto delovno mesto v proizvodnji • Uporablja se v procesni, velikoserijski ali množinski proizvodnji
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
9. Metoda menjavanja dela (job rotation)
• udeleženec se določen čas izmenično usposablja na različnih delovnih • • • mestih za bodoče managerske kadre spoznavanje različnih delovnih mest ter funkcij organizacije tako usposabljamo generaliste in ne specialistov
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
10. Sodelovanje s šolami
Organizacije sodelujejo s šolami:
• • • pri izvajanju izobraževalnih programov pri usmerjanju mladine in zaposlenih v izobraževanje pri zagotavljanju drugih pogojev za uspešno strokovno in poklicno izobraževanje
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Najpogostejše oblike sodelovanja:
• • • • • • praktični pouk delovna ali strokovna praksa strokovne ekskurzije sodelovanje pri izdelavi diplomskih nalog vključevanje dijakov in študentov v raziskovalno delo sodelovanje strokovnjakov iz organizacije pri pripravi in izvajanju različnih izobraževalnih programov
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
Uporabnosti nekaterih učnih metod
Metoda izobraževanja
Metode razlage Diskusijske metode Preučevanje primerov Metode dogodka Študijski krožki Računalniške metode Krožki za kakovost
Uvajanje novincev in novosti
deloma ne ne ne ne da deloma
Usposabljanje in vadenje
ne ne deloma deloma ne deloma deloma
Strokovno ali poklicno izobraževanje
da da da da ne da ne
Izpopolnjevanje Specializacija
deloma da da da da da deloma
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
POVZETEK PODPOGLAVJA ORGANIZACIJA IN IZVEDBA IZOBRAŽEVANJA
Različne razvojne možnosti in pogoji ter specifične potrebe po izobraževanju so narekovale, da so se v organizacijah razvile različne organizacijske oblike izobraževalne dejavnosti: izobraževalne naloge opravlja kadrovik, samostojni organizator izobraževanja v kadrovski službi, oddelek ali služba za izobraževanje, izobraževalni center.
Naloga organizacije neposrednega izobraževalnega dela je smotrno usklajevanje in koordiniranje vseh temeljnih dejavnikov izobraževalnega procesa, z namenom, da bi ustvarili pogoje za učinkovito izvedbo posameznih izobraževalnih programov.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Organizacija in izvedba izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
5. Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Spremljanje in vrednotenje izobraževanja je dejavnost, s katero ugotavljamo učinke in posledice izobraževanja, stopnjo, do katere smo uresničili zastavljene cilje in pokrili ugotovljene potrebe.
• • • • • Vrednotenje izobraževanja je kontinuiran proces, prisoten v: vseh stopnjah ugotavljanja izobraževalnih potreb planiranja programiranja organizacije in izvajanja izobraževanja.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah Notranje vrednotenje izobraževanja
Kriteriji notranjega vrednotenja izobraževanja izhajajo iz ugotovljenih izobraževalnih potreb in ciljev, ki jih želimo z izobraževanjem doseči. Glavni kriteriji notranjega vrednotenja izobraževanja so: a) pogoji za izobraževalno delo b) realizacija izobraževalnih programov c) notranja organizacija izobraževanja d) odzivi in rezultati izobraževancev
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah a) Pogoji za izobraževalno delo
Brez zagotovitve ustreznih delovnih pogojev ne moremo pričakovati, da bo izobraževalna dejavnost pri svojemu delu uspešna.
Temeljne pogoje za izobraževalno delo tvorijo naslednje sestavine: • organizatorji in izvajalci izobraževanja • prostor in oprema • ustrezna organiziranost in • potrebna finančna sredstva.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah b) Realizacija izobraževalnih programov
Realizacija izobraževalnih programov je pomemben kriterij za ugotavljanje notranje učinkovitosti izobraževanja.
Vidiki spremljanja in vrednotenja izobraževalnih programov so: • ustreznost vsebin in drugih sestavin izobraževalnega programa glede na zastavljene izobraževalne cilje; • skladnost med načrtovanim in dejansko potrebnim časom za izvedbo programa; • ustreznost načrtovanih finančnih sredstev za izvedbo programa.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah c) Notranja organizacija izobraževanja
Notranja organizacija izobraževanja je zelo pomemben kriterij notranjega vrednotenja, ker je učinkovitost določenega izobraževalnega programa odvisna tudi od načina izvedbe.
Glavni kriteriji za oceno ustreznosti notranje organizacije izobraževanja so:
• stopnja prilagojenosti vsebin in izvedbe izobraževalnega programa predznanju in predhodnim izkustvom izobraževancev; • ustreznost izbranih učnih metod glede na vsebine in cilje izobraževalnega programa ter glede na učne navade izobraževancev; • stopnja prilagojenosti, dostopnosti in raznolikosti učnih virov ter učnih sredstev in pripomočkov glede na zastavljene cilje izobraževanja in sestav izobraževancev; • ustreznost artikulacije učnega procesa; • ustreznost priprave in časovne razporeditve učnega procesa.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah d) Odzivi in rezultati izobraževancev
Kriteriji vrednotenja odziva in rezultatov izobraževancev: • mnenja in sodbe izobraževancev o temeljnih dejavnikih izobraževalnega procesa • stopnja doseženosti izobrazbenih ciljev • stopnja doseženosti motoričnih ciljev • stopnja doseženosti vzgojnih ciljev Mnenja in sodbe izobraževancev ugotavljamo z anketo, intervjuji, lestvicami stališč ipd. Stopnjo doseženosti vzgojno-izobraževalnih ciljev pa ugotavljamo z različnimi metodami in tehnikami za preverjanje in ocenjevanje.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah Zunanje vrednotenje izobraževanja
Zunanje vrednotenje izobraževanja je ugotavljanje tistih učinkov in posledic izobraževanja, ki se kažejo znotraj delovnega procesa kot: • večja produktivnost • boljša kakovost dela • izboljšanje medosebnih odnosov • povečana prilagodljivost • mobilnost zaposlenih
Kriteriji zunanjega vrednotenje izobraževanja so:
a) zadovoljitev kadrovsko razvojnih potreb b) usklajenost programov in potreb c) delovna uspešnost zaposlenih d) prispevek k razvoju organizacije
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah a) Zadovoljitev kadrovsko razvojnih potreb
Kadrovsko razvojne potrebe so opredeljene: • v planu potreb po kadrih • v planu pridobivanja kadrov • v planu presežka kadrov • v planu razvoja kadrov • v planu izobraževanja Vidiki po katerih ocenjujemo kadrovske plane: • stopnja zadovoljitve s planom opredeljenih kvantitativnih in • kvalitativnih potreb • pravočasnost zadovoljitve planiranih potreb • gospodarnost izrabe planiranih sredstev
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah b) Usklajenost programov s potrebami
Glavni namen spremljanja in vrednotenja programov po tem kriteriju je zajem ustreznih podatkov za inoviranje starih ter dopolnjevanje novih programov. Pomanjkljiva usposobljenost kadrov lahko izvira tudi iz neustrezne realizacije sicer ustreznih programov.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah c) Delovna uspešnost zaposlenih
Delovna uspešnost zaposlenih je neposreden kriterij zunanjega vrednotenja učinkovitosti izobraževanja.
Delovno uspešnost lahko merimo z ustreznimi metodami na podlagi kriterijev, kot so: • doseganje načrtovanih ciljev • doseganje predpisane kvantitete in kakovosti dela in podobno.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah d) Prispevek izobraževanja k razvoju organizacije
S spremljanjem in vrednotenjem le tega ugotavljamo predvsem dolgotrajnejše vplive in ekonomske učinke izobraževanja.
Temeljno izhodišče pri tem vidiku zunanjega vrednotenja izobraževanja predstavlja, po eni strani ocena ustreznosti celotne kadrovsko izobraževalne politike, po drugi pa prispevek izobraževanja k poslovni uspešnosti organizacije.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah Spremljanje in vrednotenje izobraževanja Organizacija in izvedba izobraževanja Izboljšanje delovanja izobraževalne dejavnosti Spremljanje in vrednotenje izobraževanja Nadaljnji razvoj izobraževalne dejavnosti Notranje vrednotenje Zunanje vrednotenje Pogoji za izobraževalno delo Zadovoljitev kadrovsko razvojnih potreb Realizacija izobraževalnih programov Usklajenost programov in potreb Notranja organizacija izobraževanja Delovna uspešnost zaposlenih Odzivi in rezultati izobraževancev Prispevek k razvoju organizacije Vrednotenje kadrovsko razvojnih ukrepov
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
POVZETEK PODPOGLAVJA SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE IZOBRAŽEVANJA
• Spremljanje in vrednotenje izobraževanja je dejavnost, s katero ugotavljamo učinke in posledice izobraževanja, stopnjo, do katere smo uresničili zastavljene cilje in pokrili ugotovljene izobraževalne potrebe.
• Glavni kriteriji notranjega vrednotenja izobraževanja so: pogoji za izobraževalno delo, realizacija izobraževalnih programov, notranja organizacija izobraževanja in odzivi ter rezultati izobraževancev.
• Glavni kriteriji zunanjega vrednotenja izobraževanja so: zadovoljitev kadrovsko-razvojnih potreb, usklajenost programov in potreb, delovna uspešnost zaposlenih, prispevek k razvoju organizacije.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Spremljanje in vrednotenje izobraževanja
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah
6. Ekonomika izobraževanja v organizacijah
- S stališča vrednotenja učinkovitosti sistema izobraževanja je pomembna predvsem razlika med planiranimi in uresničenimi cilji, potrebami in ukrepi.
- Ekonomski vidik vrednotenja sistema izobraževanja nosi v sebi glavni delež stroškov razvoja kadrov.
- Ugotavljati moramo ekonomsko ceno izobraževanja za vsako izobraževalno akcijo posebej, medtem ko naj bi ceno izobraževanja za širše profile ugotavljale za njihovo šolanje pristojne institucije.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ekonomika izobraževanja v organizacijah
Temeljne stopnje izobraževalne dejavnosti v organizacijah Ekonomika izobraževanja v organizaciji Ekonomska cena izobraževanja na izobraževanca vključuje praviloma več sestavin: materialne stroške amortizacijo dohodek Splošni in neposredni stroški izobraževalnih akcij Zajema amortizacijski del nepremičnih osnovnih sredstev (zgradbe, prostori) in amortizacijski del premičnih osnovnih sredstev (oprema, učila).
Obsega plače učnega in pomožnega osebja s svojimi posameznimi postavkami.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ekonomika izobraževanja v organizacijah
POVZETEK PODPOGLAVJA EKONOMIKA IZOBRAŽEVANJA V ORGANIZACIJAH
Ekonomski vidik vrednotenja sistema izobraževanja nosi v sebi glavni delež stroškov razvoja kadrov. Osnova za izračun so pri tem lahko stroški kadrovskorazvojnega oddelka in izobraževalne dejavnosti v organizaciji.
Ekonomska cena izobraževanja na izobraževanca vključuje praviloma več sestavin: materialne stroške, amortizacijo in dohodek.
Izobraževalna dejavnost v organizacijah - Ekonomika izobraževanja v organizacijah