Transcript dr. Marko FERJAN ODNOSI Z NOTRANJO JAVNOSTJO POJAV "ŽVIŽGANJA" V ORGANIZACIJAH

POJAV "ŽVIŽGANJA" V
ORGANIZACIJAH
dr. Marko FERJAN
ODNOSI Z NOTRANJO JAVNOSTJO
MOTIV ZA IZBIRO TEME
• Raziskati trditev, da je “žvižganje problem notranjega komuniciranja”
• Maclagan (1998, 131) domneva, da bi vzroki za whistleblowing lahko bili v notranjem komuniciranju v organizaciji.
• Berlogar (2000, 72) prav tako pravi, da je problem žvižgačev v
precejšnji meri interni komunikacijski problem.
• Hunt&Grunig, prav tako pravita, »da imajo organizacije tudi
razmerja- »v hiši« med uslužbenci samimi …« (Hunt, Grunig, 1995,
5).
Pojav "žvižganja" v organizacijah
2
VSEBINA PREDAVANJA
• OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV
• ZGODOVINA “ŽVIŽGANJA”
• PROFIL ŽVIŽGAČA
• OPIS ZNAČILNOSTI POJAVA ŽVIŽGANJA
• KONKRETNI PRIMERI ŽVIŽGANJA
• PRAVNA ZAŠČITA ŽVIŽGAČEV
• PRIKAZ REZULTATOV EMPIRIČNE RAZISKAVE
• LITERATURA
• ZAKLJUČEK
Pojav "žvižganja" v organizacijah
3
OPREDELITEV OSNOVNIH POJMOV
• Žvižgači (angl.: “whistle blowers”) - ljudje, ki v nasprotju z
interesi organizacije zunanjim javnostim razkrijejo nezakonita ali
kako drugače nepravilna ravnanja organizacij, v katerih delajo.
(Vernon-Wortzel, 1994, 149).
• Žvižganje (angl.: “whistle blowing”, “blowing the whistle”) dajanje informacij o zlorabah, korupciji, nepravilnostih, grožnjah,
nevarnostih za zdravje, ipd. zunanjim javnostim (Vinten, 1993, 55)
• Žvižgači – pojem je po mojem vedenju prvi uporabil Janko Berlogar
leta 2000 v: Managerska etika ali Svetost preživetja, Fakulteta za
družbene vede, Ljubljana, stran 71. (Sicer se govori, da je bil prvi
Zlatko Jančič, vendar sam nisem našel pisanega vira, ki bi to potrdil)
Pojav "žvižganja" v organizacijah
4
ŽVIŽGANJE
KDO?
Oseba, ki ima dostop do “notranjih informacij”
KAJ?
poskrbi za objavo
ČESA?
a)
b)
KOMU?
namenjeno notranjim in zunanjim javnostim
ZAKAJ?
a) zaradi moralnih in etičnih vzgibov, ali
b) zaradi maščevanja, sovraštva, …
POSLEDICA?
kar povzroči neugodno publiciteto o organizaciji
in materialno škodo.
informacij o dejanskih nepravilnostih ali
informacij o zgolj namišljenih nepravilnostih
Pojav "žvižganja" v organizacijah
5
ZGODOVINA
• PRVI ZNAN POJAV “ŽVIŽGANJA”: 1902 do 1904: McClure's
Magazine objavi serijo člankov o korupciji v mestni upravi v New
Yorku. (Naslov prvega članka: “The Shame of the Cities”)
• 1912 McClure's Magazine objavi članek “Magnates of Crime”
• 1972-1973 – afera Watergate (“odnese” predsednika ZDA Richarda
Nixona)
• …
• Afera ENRON v ZDA v drugi polovici leta 2001: (objavljeni podatki o
“napihovanju” poslovnega izida v letih 1997 do 2001-vir je bila
podpredsednica uprave Sharon Watkins).
• PARMALAT – 22.12. 2003 objavljena novica o finančnem
primanjkljaju družbe v višini 4 mlr. € (kasneje se je izkazalo, da je
manjko 14 mlr. €
Pojav "žvižganja" v organizacijah
6
McClure's Magazine
(“The Shame of the Cities”)
Pojav "žvižganja" v organizacijah
7
AFERA “WATERGATE”
Pojav "žvižganja" v organizacijah
8
ENRON
Pojav "žvižganja" v organizacijah
9
PARMALAT
Pojav "žvižganja" v organizacijah
10
LADISLAV TROHA
“Pojoči major”
Pojav "žvižganja" v organizacijah
11
KDO JE LAHKO ŽVIŽGAČ?
Lippmann (1925, 150) člane javnosti (torej tudi organizacije) deli na:
a) insajderje (“akterje”) in
b) outsiderje (“phantomsko javnost”).
ATRIBUT
informacije
znanje
interes
“orodja”
INSIDER
imajo informacije
imajo znanje
imajo interes
imajo “orodja”
OUTSIDER
?
?
?
?
ŽVIŽGAČ JE LAHKO SAMO INSIDER!
Pojav "žvižganja" v organizacijah
12
IMPLEMENTACIJA “ŽVIŽGANJA”
Da bi dejansko prišlo do žvižganja ni dovolj
zgolj “insajderstvo”!
Za implementacijo je potreben obstoj
“hišnega novinarja” v mediju
“manipulativnega tipa”.
Pojav "žvižganja" v organizacijah
13
MODELI ODNOSOV Z JAVNOSTMI
(Hunt&Gruning,1984 in Harrison, 1995)
1.
2.
model agenture ali tiskovnega predstavništva;
model obveščanja javnosti;
–
–
3.
4.
NALOGA: zgolj razširjanje informacij:
IZVAJALEC: “hišni novinar” ki nastopa kot “neodvisni
novinar”;
dvosmerni asimetrični model;
dvosmerni simetrični model.
Pojav "žvižganja" v organizacijah
14
TIPI MEDIJEV
(Watts, 1997)
1. pluralistični tip medija;
2. manipulativni tip medija;
–
–
–
–
vsebina je prilagojena potrebam publike;
informiranje je enostransko in tendenciozno;
stalno eni in isti viri;
tak medij navadno služi zgolj pridobivanju ekonomskih učinkov.
3. hegemonistični tip medija.
Pojav "žvižganja" v organizacijah
15
VSEBINE “ŽVIŽGANJA”
• Finančne nepravilnosti (npr.: ENRON, PARMALAT)
• Klientelizem (npr. Paul Wolfovitz-The World Bank)
• Korupcija
• Ogrožanje zdravja (npr. HUMKO d.o.o)
• Napake na proizvodih
• Poročila o kartelnem dogovarjanju
• Poročila o drugih nečednostih (npr. prisluškovanje, …)
Pojav "žvižganja" v organizacijah
16
KOMU JE ŽVIŽGANJE NAMENJENO?
DEFINICIJE POJMA JAVNOST:
•
Specifična socialna kategorija, ki jo povezujejo skupne vrednote.
•
Način izvajanja neke dejavnosti.
•
Javnost kot način zagotavljanja človekovih pravic in spoštovanja
družbenih norm
•
“Javna sfera”.
•
Javno mnenje. (Splichal, 1999, 6)
•
Skupina ljudi, ki dejansko ali potencialno lahko vplivajo na
poslovanje organizacije. (Hunt&Gruning, 1984)
ŽVIŽGANJE JE DEJANSKO NAMENJENO NOTRANJIM IN
ZUNANJIM JAVNOSTIM, KI LAHKO VPLIVAJO…
Pojav "žvižganja" v organizacijah
17
KRITERIJI ZA PRESOJO ETIČNOSTI
1. MOTIV ŽVIŽGAČA:
a) moralno etični vzgibi (moralni heroji);
b) maščevanje, … (“podgane”).
2. POSLEDICE ŽVIŽGANJA:
a) žvižganje prepreči veliko škodo.
b) škoda zaradi žvižganja preseže škodo zaradi nepravilnosti;
Pojav "žvižganja" v organizacijah
18
PRAVNA ZAŠČITA ŽVIŽGAČEV -1
Primer “čebeljega pika”: Andrej Litvinenko
Pojav "žvižganja" v organizacijah
19
PRAVNA ZAŠČITA ŽVIŽGAČEV - 2
• Lloyd-LaFollete Act (ZDA 1912)
• Nemčija je sprejela prvi podoben akt leta 1958
• EU je sprejela prvi akt o zaščiti oseb, ki pričajo o kartelnem
združevanju leta 1978.
• Public Interest Disclusure Act 1998 (U.K)
• The Military Whistelblower Protection Act (ZDA)
• “Žvižgače” ščiti zakonodaja držav: Avstrije, Nemčije, Belgije,
Danske, Fnske in Irske in od 2007 celo Indije.
Pojav "žvižganja" v organizacijah
20
ZANIMIVOST (University of Sussex)
Ena od angleških univerz (University of Sussex) ima objavljen
dokument “Whistleblowing Procedures”, kjer je natančno opisano,
kako naj ravna osebje v primeru “nepravilnosti”
Glej: http://www.sussex.ac.uk/Units/staffing/personnl/policies/whistle.shtml
Pojav "žvižganja" v organizacijah
21
ZNAČILNOSTI “ŽVIŽGANJA” V SLOVENIJI
•
•
•
•
•
•
•
•
žvižganje se pojavlja precej pogosto;
v vsaki od teh organizacij se je pojavil »whistle-blower«;
medijske kampanje pogosto »odnesejo« vodstva;
sodnih epilogov je zelo malo ali skoraj nič;
ni bilo efekta »čebeljega pika«;
mediji v vseh primerih poročajo o slabi notranji klimi«;
po prenehanju kampanje se “pojavi” kriza drugje;
mediji krize “prodajajo”.
Pojav "žvižganja" v organizacijah
22
PREDSTAVITEV RAZISKAVE
NAMEN RAZISKAVE JE BIL UGOTOVITI, KAKO DEJAVNIKI
1.
2.
na ravni posameznika:
- spol,
- starost,
- izobrazba,
na nivoju organizacije:
- “komunikacijsko udobje”,
- stil vodenja,
- priljubljenost vodje
VPLIVAJO NA PRIPRAVLJENOST POSAMEZNIKA ZA ŽVIŽGANJE.
Pojav "žvižganja" v organizacijah
23
MODEL ODLOČANJA ZA ŽVIŽGANJE
(Gundlach, 2003, 78)
Pojav "žvižganja" v organizacijah
24
HIPOTEZE
• Spol je spremenljivka, ki vpliva na pripravljenost za žvižganje
• Med starostjo in pripravljenostjo za žvižganje obstaja odvisnost.
• Med stopnjo izobrazbe in pripravljenostjo za žvižganje obstaja
odvisnost.
• Med stilom vodenja in pripravljenostjo za žvižganje obstaja
odvisnost.
• Med zadovoljstvom z komuniciranjem in pripravljenostjo za žvižganje
obstaja odvisnost.
• Med priljubljenostjo vodje in pripravljenostjo za žvižganje obstaja
odvisnost.
Pojav "žvižganja" v organizacijah
25
NEKAJ PODATKOV O VZORCU
• 969 pravilno izpolnjenih vprašalnikov
• 443 (45,6%) moških in 526 (54,4%) žensk
• izobrazba vprašanih
–
–
–
–
–
–
nedokončana osnovna šola
dokončana osnovna šola
2 ali 3 letna poklicna šola
4. letna srednja šola
višja, visoka ali univerzitetna izobrazba
magisterij, doktorat
Pojav "žvižganja" v organizacijah
0,4%
4,3%
18,0%
42,9%
32,5%
1,0%
26
INSTRUMENT
Vsebina anketnega vprašalnika:
• Demografski podatki (spol, starost, izobrazba, …)
• 27
• Priljubljenost vodje (5 stopenjska lestvica);
• Stil vodenja (3 stopenjska lestvica);
• Pripravljenost za žvižganje (5 stopenjska lestvica).
Pojav "žvižganja" v organizacijah
27
Ali bi bili samoiniciativno pripravljeni morebitne sume nepravilnosti v
vaši organizaciji kdaj posredovati v objavo medijem?
odgovor
Frekvenca
Delež (%)
nikoli
262
27,0
če bi bil sam ogrožen
200
20,6
kdo ve, morda
368
38,0
najbrž da
104
10,7
seveda, brez pomisleka
35
3,6
Skupaj
969
100,0
Pojav "žvižganja" v organizacijah
28
KORELACIJSKA TABELA 1
Pojav "žvižganja" v organizacijah
29
SPOL IN PRIPRAVLJENOST ZA WB
Pojav "žvižganja" v organizacijah
30
STAN IN PRIPRAVLJENOST ZA WB
Pojav "žvižganja" v organizacijah
31
KORELACIJSKA TABELA 2
Pojav "žvižganja" v organizacijah
32
UGOTOVITVE RAZISKAVE
• Spol NE VPLIVA na pripravljenost posameznika za žvižganje
• Med starostjo in pripravljenostjo za žvižganje NI odvisnosti.
• Med stopnjo izobrazbe in pripravljenostjo za žvižganje NI odvisnosti.
• Med stilom vodenja in pripravljenostjo za žvižganje obstaja
zanemarljiva odvisnost (r = 0,065).
• Med zadovoljstvom z komuniciranjem in pripravljenostjo za
žvižganje obstaja zanemarljiva odvisnost (r = 0,093).
• Med priljubljenostjo vodje in pripravljenostjo za žvižganje obstaja
majhna odvisnost (r = 0,177).
Pojav "žvižganja" v organizacijah
33
POVZETEK
• Možnost WB v organizaciji je dejstvo!
• Delež ljudi, ki so pripravljeni na WB je dokaj majhen (manj od 4%
populacije)
• Vpliv dejavnikov osebnostnega profila posameznika in situacijskih
dejavnikov je zelo majhen.
• Pojav žvižganja NI povezan z notranjim komuniciranjem.
• Tudi v idealni organizaciji se pojava WB ne da preprečiti!
• Žvižgač se očitno rodi!
Pojav "žvižganja" v organizacijah
34
LITERATURA
•
•
•
•
•
•
•
Vernon-Wortzel, Heidi (1994): Business and Society, A Managerial
Approach-Fitth Edition, Prentice-Hall, Richard D. Irwin, Inc., Illinois.
Vinten Gerlad (1993): Whistleblowing: An Issue of Social Policy, published
in: International Journal of Sociology and Social Policy, Vol. 13, No. 5/6, 53109, MCB, University Press., Hull, UK.ippmann Walter (1925): The Phantom
Public, Harcourt, New York.
Watts D. (1997): “Political communication today”, Manchaster University
Press, Manchaster/New York (ameriška izdaja).Harrison S. (1995): “Public
Relations”, Routledge, London.
Hunt T. Gruning J. E. (1994): “Tehnike odnosov z javnostmi”, DZS,
Ljubljana.
Splichal Slavko (1999): Public OPinion: Developments and Controversies in
the Twentieh Century, Rowman&Littlefield Publishers, Inc. Oxford.
Gundlach Michael (2003): Developing and Testing a model of WhistleBlowing Decisions (Dissertation), The Florida State University, College of
Business.
Maclagan Patrick (1998): Management and Morality, Sage Publ., London.
Pojav "žvižganja" v organizacijah
35