Transcript elementi zunanje forme v epiki in njene poglavitne zvrsti

ELEMENTI ZUNANJE FORME V
EPIKI IN NJENE POGLAVITNE
ZVRSTI
Elementi zunanje forme v epiki in
njene poglavitne zvrsti
• kratek pregled elementov zunanje
zgradbe, zunanjega stila in zunanjega
ritma, kot se kažejo v epiki
• literarna zvrst novele
• novela : kratka zgodba
• kratka zgodba in moderna kratka zgodba
zunanja forma v epiki
1.
2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
11.
12.
13.
Kaj je bistvena razlika med notranjo in zunanjo formo?
Kako vemo, ali nek element pripada notranji ali zunanji formi?
O čem govorimo, ko govorimo o zunanji zgradbi v epiki?
Kdaj preidemo s področja zunanje zgradbe na področje
notranjega ritma?
Kaj vam najprej pride na misel ob zunanjem stilu?
Tri komponente zunanjega stila!
Tri ravni raziskovanja stila!
Ko govorimo o zunanjem ritmu, govorimo prvenstveno o kateri
delitvi literature?
Katera je dandanašnji za epiko bolj bistvena?
Je bilo vedno tako?
Vmesni obliki med poezijo in prozo!
Kako izgleda ritmizirana proza?
Kako pa svobodni verz?
novela (Kos)
• začetnik Giovanni Boccaccio v renesančni Italiji z zbirko
Dekameron
• krajši obseg kot roman in povest
• epska notranja zgradba
• dramatičen notranji stil
• en sam dogodek ali dva tesno povezana, malo oseb
• notranji ritem je urejen in podoben tistemu v dramatiki
• stvarna motivika
• izjemni položaji, nenavadni obrati
• pogosto vsebuje nek predmet, na katerega je vezano
dogajanje (Heysejeva “sokolja teorija”)
kratka zgodba (Kos)
• utemeljitelj Edgar Allan Poe v Ameriki 19.
stoletja
• podobna noveli
• njena motivika je pretežno sodobna
črtica ali skica (Kos)
• nastala ob koncu 19. st. (nova romantika,
simbolizem, impresionizem)
• krajša od novele
• epska notranja zgradba
• največkrat nima dogodka, ampak samo
pripetljaj ali razpoloženje, stanje junaka
• lirični, refleksivni, deskriptivni notranji stil
• včasih blizu pesmi v prozi
vprašanje razlik med novelo in
kratko zgodbo
• Virk, Tomo (ur.). Čas kratke zgodbe. Ljubljana:
Študentska založba, 1998.
• Virk, Tomo. »Problem vrstnega razlikovanja v
kratki prozi.« Slavistična revija. 3 (2004): 279293.
• terminologija:
•
•
•
•
•
angloameriška – short story, novella
španska – novela corta, cuento, cuento corto
francoska – nouvelle, conte
italijanska – racconto
nemška – die Novelle, die Kurzgeschichte
novela : kratka zgodba
(Kilchenmann, Neuse)
Kilchenmann, Neuse 2
novela : kratka zgodba
•
•
•
•
•
•
napisana v 3. osebi
ekspozicija
karakterizacija oseb
zaplet, stopnjevanje
vrh (nenavaden dogodek)
razplet, ki dogajanje
zaokroži
• pogosta metafizična
utemeljitev, nauk
• objektiven žanr
• napisana v 1. osebi
• ni ekspozicije
• pomanjkljiva
karakterizacija
• stopnjevanje proti vrhu
• v trenutku krize se
odsekano konča
• konec odprt
• iracionalna nota
(unheimlich)
• subjektiven žanr
moderna kratka zgodba
• razvila se je v Evropi v drugi polovici 19.
stoletja
• njena utemeljitelja A.P. Čehov in J. Joyce
• nima dogodka
• podobe in simboli
• prikaz notranje resničnosti, stanj,
razpoloženj
kratka zgodba (Borges: Alef)
•
•
•
•
•
•
konec je odprt; prvi stavek je pogosto povezan z zadnjim – začne se s
smrtjo Beatriz Viterbo in konča z »Betrizine poteze.«
ekspozicija – nima ekspozicije; pripovedovalec pripoveduje o Beatrizini
smrti, svojih spominih in obletnicah, na katere obiskuje njeno hišo; na koncu
se spoprijatelji s Carlosom Argentino Danerijem
karakterizacija oseb – kdo je Beatriz? kdo je Carlos, kdo je
pripovedovalec, v kakšnih razmerjih so, kakšni so?
dogajanje se stopnjuje proti vrhu – ogromna pesnitev Danerija, ki se jo
odloči izdati; nevarnost, da bodo zrušili Danerijevo hišo; novica o Alefu;
doživetje Alefa in nepričakovana ignoranca dejstva; sledi epilog, ki opisuje
Borgesovo zavist in Danerijev uspeh, a Alef takoj zatem relativizira
konec je popolnoma odprt
občutek praznine (metafizični nihilizem), neverjetna množica podatkov, ki
je ni mogoče zaobseči, ob tem pa še podoba Beatriz, ki je mrtva, razpada,
kakor bledijo tudi pripovedovalčevi spomini
moderna kratka zgodba (Čehov:
Dama s psičkom)
•
•
•
•
ni ekspozicije
pomanjkljiva karakterizacija
ni dogodka
serija pripetljajev, ki pa le utrjujejo
razpoloženje
• pripoved postaja metafora za
breztemeljnost, melanholijo