Transcript 2 - Slovenistika

TERMINOLOŠKE ZADREGE
TUJA POIMENOVANJA
• ang.: short (hi)story, tale, tudi yarn in
sketch, »za še nekoliko krajšo in "lažjo"
short-story /pa so/ iznašli izraz short shortstory« (Kmecl, 1983: 298).
• Špa.: historia, cuento,
• ita.: storia, racconto,
• fra.: historie, conte, récit,
• rus.: skaz, tudi rasskaz,
• nem.: Kurzgeschichte, Erzählung.
TUJA POIMENOVANJA
• Novele angloameriška teorija načeloma ne
definira, zato pojem novella redko
zasledimo. Uporabljajo ga Italijani, z
arhaičnim prizvokom Španci (novela),
Francozi govorijo o nouvelle, Nemci pa o
Novelle. Novela je največkrat definirana ob
primerjavi z romanom: ang. novel, špa.
novela, ita. romanzo, fra. roman in nem.
Roman.
DOMAČA POIMENOVANJA
• Pri nas: Gregor Kocijan (1978, 1983,
1994, 1996, 1997), Tomo Virk (1998,
2002), Aleksander Kustec (1999) idr.
Nemška teorija
• preciznejša od angloameriške: za novelo
rabi pojem Novelle, za kratko zgodbo pa
Kurzgeschichte.
NEMŠKA TEORIJA NOVELE
• Novela prikazuje fragment iz življenja, ima
mrežno prepleteno fabulo, logično in
kavzalno zgradbo, književne osebe so
lahko predstavljene v predzgodbi, so
izčrpno karakterizirane, zgodbo govori
pripovedovalec oz. jo razberemo iz
dialoga, ima zaokrožen in postopen konec,
lahko moralno poantiran
NEMŠKA TEORIJA KRATKE
ZGODBE
• Kratka zgodba ima zaradi svoje kratkosti
izjemen zoževalni učinek, ki terja filtriranje
življenjskih izkušenj na nekaj temeljnih
elementov, npr. poraza ali odtujenosti, posledica
česar je večja zgoščenost in intenzivnost. Jezik
se zato pogosto približuje pesniškemu, in sicer v
figurativnosti in ritmičnosti, in dramskemu, tj. v
izločanju pripovedovalčevega glasu,
osredotočenosti na neposredno karakterizacijo
ter nazornem prikazu situacije.
NEMŠKA TEORIJA
• ANTON SCHÖNBACH, 1886: KURZE
GECHICHTE: sinonim za noveleto in
skico.
• ADOLF BARTEL, 1897: KLEINE
GESCHICHTE: majhna zgodba.
• KAREL PRÖLL, 1895:
KURZGESCHICHTE (podnaslov kratkih
zgodb Am Seelentelefon).
ANGLOAMERIŠKA TEORIJA
• SHORT STORY
• NOVELA LAHKO TUDI SREDNJE DOLGA
PRIPOVED Z IZRAZITIM VRHOM.
• KRATKO ZGODBO ZAZNAMUJE
KONEC.
• OBE PRIKAZUJETA STVARNO
VERJETNO ŽIVLJENJE.
CYCLE
• Notranja povezanost in /ali zunanji okvir
• Forrest L. Ingram: FRAMED
MISCELLANY (RAHMENERZÄHLUNG).
ANEKDOTIČNA KRATKA
ZGODBA
• zgrajena po Aristotelovem načelu začetka,
vrha in konca
• Zgodba grozljivka, zgodba duhov,
detektivska zgodba,
znanstvenofantastična zgodba, angleška
tall tale in tall story ter vohunska zgodba.
• Književne osebe so nagnjene h golemu
opazovanju in sprejemanju stvarnosti.
EPIFANIČNA KRATKA ZGODBA
• Razkriva predvsem občutke oz. čustva, ki vodijo bralca
do trenutka spoznanja, ne razvija fabule.
• Časovni red navadno ni kronološki,tradicionalna fabula
omejena, preoblikovana ali celo izpuščena. Pojavi se
lahko eliptična fabula, ki nima zasnove in dramatičnega
vrha, včasih tudi ni zaključka. Pojavita se lahko tudi dve
fabuli, npr. hipotetična in metaforična, pri kateri za
predstavitev dejanskosti in dogodkov služi precejšna
raba besed s prenesenim pomenom. Pomemben je
slog, tj. ekonomična uporaba formalnih in stilističnih
elementov, ter pripovedna perspektiva in
karakterizacija književnih oseb.
RAZNOLIKOST
•
•
•
•
•
•
ENOSTAVNA (zgledi so anekdote, pravljice)
Nastopa le ena oseba, v ospredju en dogodek.
KOMPLEKSNA
EPIČNA
Usmerjena na fabulo.
LIRSKA
Odprt konec, osredotočena na notranje
spremembe, razpoloženja, občutja.
DOMINIC HEAD (1992)
• KZ nima enotne zgradbe: notranja
zgradba je razrahljana:
-
osredotočenost na en dogodek,
skopa karakterizacija,
točka preobrata,
jasno določljivo in prepoznavno sporočilo,
odprt konec.
- Primerna za modernizem: dehumanizacija,
fragmentarnost, razcepljenost – porsta KZ
1880–1890.
DOMINIC HEAD (1992)
• KZ ustrezajo ključne modernistične
lastnosti: paradoks, kontradiktornost,
fragmentarno obravnavanje
posameznikove osebnosti.
• Osebe: eksistencialna osamljenost,
izobčenci, družbeni alieniranci.
RECEPCIJA
• ROMAN: apologija individualizma. Lukács:
meščanska lit. vrsta, bralec uživa v
sproščenem okolju dnevne sobe,
naslanjača in namizne svetilke.
• KZ: branje je mogoče tudi ob minimalni
zasebnosti, proces identifikacije je otežen
– ne ponuja povezave z družbo kot celoto.
• KZ: vsak detajl ima večjo težo kot v
romanu.
MARY PRATT (1999)
• Roman – KZ: prvi dosega enotnost z
vključevanjem, druga z izpustom.
• Trenutek spoznanja, epifanija
PRIMERJAVA
•
•
•
•
•
NOVELA: NOVELLE
fragment iz življenja
mrežno prepletena fabula
zgradba logična in kavzalna
osebe lahko predstavljene v
predzgodbi
• izčrpna karakterizacija
• zgodbo govori
pripovedovalec/jo razberemo
iz dialoga
• zaokrožen in postopen konec,
lahko moralno poantiran
• KRATKA ZGODBA:
KURZGESCHICHTE
• kratkost: izjemen zoževalni
učinek
• filtriranje na nekaj temeljnih
elementov
• zgoščenost, intenzivnost
• jezik se približuje pesniškemu:
figurativnost, ritmičnost
• jezik se približuje dramskemu:
izločanje prip. glasu,
neposredna karakterizacija,
nazoren prikaz situacije