Transcript 1 - Slovenistika

TERMINOLOŠKE ZADREGE
KVANTITATIVNE IN
KVALITATIVNE ANALIZE
PRIPOVEDNA PROZA
PRIPOVEDNA PROZA
KRATKA (KRAJŠA)
SREDNJE DOLGA
• KRATKA ZGODBA
•NOVELA
•ČRTICA
•ANEKDOTA
•POVEST
•KRATKI ROMAN
•DOLGA NOVELA (NOVELETA)
DOLGA
•ROMAN
ZELO KRATKE PRIPOVEDI
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
A. Blatnik: Črtomir, sam in večen (Šopki za Adama venijo, 1983): 450
M. Kleč: Srčno dober človek in zvest prijatelj (Briljantina, 1985): 130
L. B. Njatin: Avtobus je skoraj prazen (Nestrpnost, 1988): 170
A. Morovič: Viharni časi (Padalci, 1991): 100
mnoge iz zbirke Potapljači (1992) imajo okoli 200 besed, npr. Jezersko,
Spirala (Sovraštvo), Sam svoj mojster, Nadomestki, Poskusiti znova, Herr
Anton, Stari Belgijec, Narcis in krizantema
B. Mozetič: Ti (Pasijon, 1993): 120 besed
P. Traven: Križ zvestobe (Skrivnosti srca, 1995): 250 besed
M. Novak: Vstajanje z levo (Zverjad, 1996): 550
D. Čater: Najine stvari (Resnični umori, 1997): 400 besed
F. Frančič: Pikoline in Izdaje (Dobro jutro Charles Bukowski, 1998): 100
M. Tomšič: Mož in drevo, Palica in kača, Trojica (Prah vesolja (1999): 300
A. Blatnik: Pismo očetu (Zakon želje, 2000): 550
Igor Bratož: Metafora. Pozlata
pozabe (1988: 21)
»”Hommage à Richard Brautigan.”
Ko rečemo 'grlo steklenice', po mnenju modrih
jezikoslovcev pravzaprav izrekamo nujno
metaforo," je poučil prisotne, ki so prišli, da ga
odpeljejo iz sobe, kjer je iz človeka, kateremu je
prerezal goltanec, hladnokrvno iztočil nekaj litrov
krvi. In vse življenje.«
KAKO DOLGO JE KRATKO?
• Kratka zgodba je podobna teku na
100/200 metrov. (Reid, 1977)
• The World Book Encyclopedia (1990):
short short story: 1000–1500 besed,
noveleta: 12.000–30.000 besed.
• Kmecl: short short story je nekoliko krajša
in “lažja”.
KAKO DOLGO JE KRATKO?
• Kocijan: KPP: 1300–10000 besed (največ
od 2000 do 5000 besed).
• Baldrick: Literary Terms (1990): kratka
zgodba je prekratka za objavo v
samostojni knjižni obliki (kot je mogoče
noveli ali romanu); short short story: okoli
5000 besed, long short story: 12.000–
15.000 besed.
KAKO DOLGO JE KRATKO?
• Kanada: manj kot 3500 besed
• Amerika: 6000–8000 besed
Mary Pratt (Head, 1992)
ROMAN
- vsestranskost,
celovitost, prodornost
- enotnost z
vključevanjem
- časovno neomejeno
- veliko dogodkov,
veliko književnih oseb
KRATKA ZGODBA
- zgoščenost,
osredotočenost,
estetska moč
- enotnost z izpustom
- časovno omejeno
(epizoda, detajl)
- en dogodek: 2–3
književne osebe
TRENUTEK PREOBRATA
• Mary Pratt (Head, 1992): “moment of
truth”
• Ian Reid (1977): “moment of crisis”, še
“unity of impression” in simetričnost
zgradbe (“symmetry of design”)
EPIFANIJA
• Trenutek spoznanja: oseba spozna, da
življenje ni takšno, kot je prvotno mislila.
• Pripovedovalec na koncu zgodbe ostaja
enak, nespremenjen, je pa o sebi spoznal
nekaj novega.
• TRENUTEK PREOBRATA = TRENUTEK
RESNICE
KAKO DOLGO JE KRATKO?
• Evrard (1997): s prostorskega vidika (po
številu besed na stran) in časovnega
vidika (tj. časa, ki ga porabimo za branje).
Navaja, da umešča novelo večina
teoretikov med pol strani in 40 strani, čas,
ki ga bralec porabi za branje novele, pa je
med pol ure in 2 urama.
KAKO DOLGO JE KRATKO?
• Kmecl: spodnja meja »določljiva samo s
kvalitativnimi in ne kvantitativnimi
vrednostmi. /…/ Kvantitativni kriterij je
treba tako sprejeti res le za pomožno,
začasno merilo, ki ga delovna metoda
sama od sebe, v poteku opravljenih
raziskav, zbriše in zavrže kot preseženo ali
ga preuredi v kvalitativno.« (1975: 53).
NASPROTNIKI KVANTITATIVNIH
ANALIZ
• Ian Reid in Norman Friedman.
• Friedman: štetje besed je nesmiselno,
celo zavajajoče, osredotoča se zgolj na
posledice in ne na vzroke. Bralec naj se
bolj kot z dolžino ukvarja z zgradbo in
tektoniko literarnega besedila.
NORMAN FRIEDMAN
• enoten učinek (unity of impression),
trenutek krize (moment of crisis) in
simetričnost zgradbe (symmetry of design)
(1977: 55-60)
VELIKE ZGODBE
• Potovanje je končano, pot se začenja.
(Pirjevčeva oz. Goethejeva sintagma)
MAJHNE ZGODBE
• Potovanje se vedno znova začenja znova
(če sploh se), poti so neštete in
neskončne.
• Vse je enako (ne)varno, vse marginalno,
vse in nič življenjsko (ne)usodno.
• »Preveč možnosti /…/. Hočem eno, da ne
bo izbire. Da ne bi izbral narobe.« (Pismo
očetu: Zakon želje, 2000, 106)
KRATKE ZGODBE
•
•
•
•
•
•
ANEKDOTIČNA (grozljivka, zgodba
duhov, detektivska,
znanstvenofantastična)
EPIFANIČNA
ENOSTAVNA (zgledi so anekdote,
pravljice)
KOMPLEKSNA
EPIČNA
LIRIČNA
Nemška teorija
NOVELA: NOVELLE
• fragment iz življenja
• mrežno prepletena fabula
• zgradba logična in kavzalna
• književne osebe lahko
predstavljene v predzgodbi
• izčrpna karakterizacija
• zgodbo govori pripovedovalec/jo
razberemo iz dialoga
• zaokrožen in postopen konec,
lahko moralno poantiran
KRATKA ZGODBA:
KURZGESCHICHTE
• kratkost: izjemen zoževalni učinek
• filtriranje na nekaj temeljnih
elementov
• zgoščenost, intenzivnost
• jezik se približuje pesniškemu:
figurativnost, ritmičnost
• jezik se približuje dramskemu:
izločanje prip. glasu, neposredna
karakterizacija, nazoren prikaz
situacije
SLN KPP NA PRELOMU
TISOČLETJA
• METAFIKCIJSKE
• LIRIČNE
• Z LJUDSKO MOTIVIKO IN
PRAVLJIČNIMI ELEMENTI
• FANTASTIČNE
• O IZPRAZNJENIH MEDOSEBNIH
ODNOSIH