Transcript Prenesi datoteko

GREGORIJANSKI KORAL
LITURGIČNI NAPEVI
RIMSKOKATOLIŠKE
CERKVE
ZGODOVINA
GREGORIJANSKEGA KORALA
Enoglasno, latinsko liturgično petje
katoliške cerkve
Poimenovano po GREGORJU I.
Od 4. st. ustanavljanje škofij in
samostanov
Konec 6. st. PAPEŽ GREGOR I.
prenovi RIMSKO LITURGIJO
ZGODOVINA
GREGORIJANSKEGA KORALA
Čas KAROLINŠKE MONARHIJE – 8.
st. – centralizacija
PIPIN MALI (751-768)
KAREL VELIKI (768-814)
Francija pride pod rimski vpliv
CENTRALIZACIJA v upravi in
cerkvenem pravu
V liturgiji in koralu – poimenovanje
“GREGORIJANSKI”
SCHOLA CANTORUM- pevska
šola v RIMU
Ustanovi GREGOR VELIKI
7 PEVCEV
Prvi 3 SOLISTI
Drugi zboristi – morda večglasno?!
DEŠKI GLASOVI – oktavne paralele
VZORI za ustanavljanje novih šol:
Tours, Metz, St. Gallen…
NAČINI IZVAJANJA BESEDILA
BRALNI SLOG
PEVSKI SLOG
PSALMODIJA
ZBORNO PETJE
SOLISTIČNO PETJE
NAČIN IZVAJANJA KORALA
RAZDELITVE MED TAKTE IN
METRIKO NI
RITEM MELODIJE DOLOČA
BESEDILO PO SMISLU
RIMSKI KORAL
Osnova za razvoj VEČGLASJA od 9.
stoletja
Kot CANTUS FIRMUS V
MAŠAH
MOTETIH
ORGLE OD 9. ST. spremljajo HIMIČNE
NAPEVE IN PESMI
KORAL V RIMU A CAPPELLA
NOTNI ZAPIS KORALA
NEVMA – gr.kretnja, namig, znak z
roko pri vodenju zbora
Izhodišče v HEIRONOMIJI
NEDOLOČNE VIŠINE
USTNO IZROČILO
VIRI: 8. IN 9. STOLETJE
PISNE ŠOLE
ST. GALLEN, METZ, AKVITANIJA
Za petje v rabi MELODIČNE ali
AKCENTNE NEVME
Na vsak zlog nevma za enega ali več tonov
Izjeme: daljši melizmi
Ne določajo tonskih VIŠIN – le SMER
NEVME, SMERI GIBANJA
PUNCTUM –navzdol
VIRGA – navzgor
PODATUS – 2 tona v postopu
navzgor
CLIVIS – 2 tona v postopu navzdol
ZVEZE: LIGATURE, dvo- ali tri tonske
PISAVA GUIDA IZ AREZZA
OK. 1050
ČRTOVNI BARVNI SISTEM
3 ČRTE V TERČNI RAZPOREDITVI
ČRTA “c” RUMENO
ČRTA “f” RDEČE
POSTAVITEV KLJUČEV c IN f
Vpliv na kasnejšo linijsko pisavo
KORALNA NOTACIJA
KLJUKASTE NEVME
DIASTEMATSKE NEVME
ČRKOVNA NOTACIJA
KVADRATNA NOTACIJA – rimska
GOTSKA KORALNA NOTACIJA
14./15.st. (nemška)
TEMPO IN RITEM ODVISNA OD
BESEDILA
TONSKI SISTEM – 9. STOLETJE
DIATONIKA
ZGLEDI GRŠKIH TETRAKORDOV
Spremenjeni z LATINSKIMI IMENI
8 MODUSOV – CERKVENI
TONOVSKI NAČINI
Finalis- sklepni ton
Tenor – melodično glavni ton, dominanta
Ambitus – oktava
Melodični obrazci - modeli
HEKSAKORDALNI SISTEM
VRSTA 6 TONOV
2 CELA TONA SPODAJ
POLTON V SREDINI
2 CELA TONA ZGORAJ
Guido Areški – ZLOGOVNI SISTEM
Guidova roka
Dorska melodija
7 heksakordov
ZLOGOVNI SISTEM SOLMIZACIJA
OSNOVA: pevski himnus
POMOČ PRI PETJU,
določanju pevskih
višin:
Gvidova roka