GLASBA GOTIKE, 12. st

“RENESANSA 12. STOLETJA”

Glasba gotike – 12. st.



VZPON LITERATURE, UMETNOSTI, GOSPODARSTVA

  

BOLJŠE SOCIALNE RAZMERE “ RENESANSA 12. STOLETJA ” INSPIRACIJE V UMETNOSTI, ARHITEKTURI IN LITERATURI ANTIKE



VZPON ARISTOKRACIJE IN CERKVE

Glasba gotike 12. st.



Naraščanje rafiniranosti dvornega življenja



INTELEKTUALNA KLIMA dvornega življenja



CHANSON DE GESTE – francoska južnjaška pesem



Poveličevanje viteštva – VPLIV NA:



INDIVIUALNE ČLOVEŠKE ODNOSE

 

DRUGAČEN ODNOS MED SPOLOMA VITEŠKA LIRIKA – “fine amor”

GLASBA GOTIKE

   

RAZVOJ POLIFONIJE



Temelji na preprostih napevih - PESMIH LEONINUS (deloval med 1165 –1175) Začetek in strm razvoj GLASBE PARIZ



Cerkev in univerza



Razvoj cerkvene glasbe

GLASBA GOTIKE



Od 14. st. razvoj NEODVISNIH KOMPOZICIJSKIH ŠOL



Italija, Anglija, Francija



GLASBENE OBLIKE SREDNJEVEŠKE POLIFONIJE – cerkvena glasba



MAŠNI DELI



MOTETI



CONDUCTUS

GLASBA GOTIKE

 POSVETNA GLASBA – DVORNE OBLIKE 

FRANCOSKI RONDO



BALADA / BALATTA (plesna pesem)



ITALIJANSKI MADRIGAL (1-3 glasna pesem)



CACCIA (3- glasje, 2 vokalna glasova v kanonu)

NOTREDAMSKA ŠOLA (od ok. 1160 –1250)



KOMPOZICIJSKA ŠOLA – NOTREDAMSKE KATEDRALE



Dominantno središče



Univerza



Podpora vladarjev



Francija – center glasbenega razvoja



Izstop glasbenikov iz anonimnosti



Dotlej razvoj polifonije v samostanih

NOTREDAMSKA ŠOLA

     OSREDJE OBLIKE:

ORGANUM

 Oznaka za večglasno liturgično delo  Ne več splošna oznaka za polifono delo  Urejenost RITMA

CONDUCTUS MOTET

Skladatelja:

LEONINUS in PEROTINUS

MAGISTER LEONINUS

  ORGANUM – evropski SLOVES “Magnus liber organi de Gradeli et Antiphonario”  Za službo božjo  ORGANUM DUPLUM   Za zbor kanonikov (34) Za maše skozi vse leto (59)

ORGANUM DUPLUM

 

DVOGLASJE TENOR

– spodnji glas

Leonin: organum duplum

 KORAL, brez določene ritmične ureditve 

DUPLUM

- zgornji glas     Ni improviziran – na novo napisan MODALNA RITMIKA – temelj razvoja TRODELNA METRIKA Ritmična usklajenost melodij

ORGANUM DUPLUM

.

Zgornji glasovi - SOLISTI

 

Spodnji glasovi - ZBOR TENOR – dolgi ton, duplum hitro, virtuozno gibanje

MAGISTER PEROTINUS

   Nadaljeval Leoninovo delo Dopolnil, razširil “Magnus liber…”

DODAJANJE GORNJIH GLASOV

  ORGANA TRIPLA ORGANA QUADRIPLA

PEROTIN - Organum 4 Vocum

   melodije gornjih glasov izhajajo iz c. f.

DEŠKI, MOŠKI glasovi, GLASBILA Vrhunec Notredamske šole

RABA GLASBIL

 

PODVAJANJE GLASOV CERKVENA PRAKSA

  ORGLE  Podvajanje TENORJA ZVONČKI     OB ORGLAH Pripomoček za učenje lestvic, intervalov Raba z orglami Podvajali TENOR, pri Aleluji

MOTET

   

Od 13. stoletja SILABIČNO BESEDILO MOTETUS UMETELNI SPLET, glas nad cantusom, različna besedila Za bogoslužje ali zunaj cerkve IZVAJANJE:



DEŠKI GLASOVI, MOŠKI GLASOVI , GLASBILA PODVAJANJE

MODALNA GLASBA

 

RAZVOJ V ČASU NOTREDAMSKE ŠOLE UREJENA NA PODLAGI RITMIČNIH VZORCEV – MODUSOV (6)

 

ZVEZE DOLGIH IN KRATKIH TONOV LONGA, BREVIS

MODALNA RITMIKA, modalna notacija

 

HITRI TRODELNI RITEM UREJENI PO ANTIČNIH VZORIH



Jamb, trohej, daktil anapest, spondej, tribrah



LIGATURE, OBČASNO POSAMEZNI NOTNI ZNAKI



RITMIKA NI DOKONČO DEFINIRANA

MENZURALNA NOTACIJA

  

IZVOR: KVADRATNA NOTACIJA NOTNE VREDNOSTI:

  

LONGA BREVIS SEMIBREVIS 1260 – FRANCO IZ KÖLNA postavi pravila



Določanje notnih vrednosti v LIGATURAH



Odpravljeni dvomi o TRAJANJU TONOV

MENZURALNA NOTACIJA

  V veljavi do l. 1600 Do leta 1450 v rabi t.i.

ČRNA MENZURALNA NOTACIJA

 Francoska  Italijanska  mešana  Po letu 1450 

BELA MENZURALNA NOTACIJA