Transcript Prenesi datoteko

RAZVOJ VEČGLASJA
VEČGLASNA GLASBA
1000–1250
ZNAČILNOSTI SREDNJEVEŠKE
DRUŽBE
KRIŽARSKE VOJNE
IVANOVCI
NEMŠKI VITEŠKI RED
TEMPLARJI
OBVEZNA ROMANJA (Rim,
Kompostela…)
PRVE UNIVERZE (Bologna, Pariz,
Neapelj, Oxford…, 12., 13. st.
NASTANEK MENIŠKIH REDOVreforme
BENEDIKTINCI – 6. st., vplivi
CISTERCIJANCI (1098, Francija)
KARTUZIJANCI (1084, sv. Bruno)
V 12. stoletju
AVGUŠTINCI
PUŠČAVNIKI
IVANOVCI, KRIŽARSKI REDOVI,
TEMPLARJI
Pomoč bolnikom in jetnikom
KONEC CERKVENE REFORME –
ustanovitev beraških redov
FRANČIŠKANI - sv. F. Asiški (1181–
1226), sv. Dominik (ok. 1179–1221)
Potujoči pridigarji
Brez lastnine
Samoodrekanje
14. st. – konec uboštva, skupna lastnina,
vključitev v cerkveni ustroj
HEREZIJE v katoliški Evropi
inkvizicija
FILOZOFIJA – 13. STOLETJE
ČAS VISOKE SHOLASTIKE
SHOLASTIČNA FILOZOFIJA
TOMAŽ AKVINSKI (ok. 1225–1274)
Naslonitev na Aristotelovo logiko oz.
dialektiko
Analitična metoda raziskovanja
Revolucija metod in vsebin poučevanja
Temelji EKSPERIMENTALNE
ZNANOSTI
GOSPODARSTVO, 1000–1250
Središče na severu Evrope
Razvoj poljedelstva
Lastniki: plemstvo, samostani
Dninarji
Vzpon mest
Cehovstvo
Mednarodno trgovanje
GLASBA SREDNJEGA VEKA
Tropus, sekvenca – okrasje pri maši med
prazniki
TROPUS (gr. tropos, obrat, napev)
Latinski koral (10.-12.st.)
Tekstovni in (ali) melodični vrivek h koralnim
spevom maše in oficija
Oblike TROPIRANJA:
podlaganje besedil pod melizme
Novo besedilo in melodija
Vrinjen melizem
SEKVENCA
SEKVENCA (lat. sequentia, zaporedje)
Dolgi melizmi za ALELUJO brez teksta
KLASIČNA SEKVENCA (9. -11. st.)
Podlaganje silabičnih besedil na zadnji zlog
ALELUJE
Od 10. st. razvoj - St. Gallen, St. Martial
Po tridentinskem koncilu (1563):
Spremembe v liturgiji – 5 SEKVENC
LAUDA SION – za praznik sv. Rešnjega telesa
DIES IRAE, STABAT MATER…
SISTEMATIČNI RAZVOJ
VEČGLASJA
USTVARJENI POGOJI:
Sistematično izoblikovanje tonskega
sistema
Razvoj glasbene teorije–Guido iz Arezza
Teoretično utemeljena raba
KONSONANTNIH in DISONANTNIH
sozvočij
TEMELJ GLASBENEGA RAZVOJA
Sistematični razvoj večglasja
ANONIMNI TEORETIČNI TRAKTAT:
MUSICA ENCHIRIADIS, 9. ST. –
razlaga ORGANUM
Uredi tonske vrednosti po zgledu grških
tetrakordov
Guido podloži heksakordu zloge: ut, re
mi, fa, sol, la – 7 heksakordov
MUTACIJA – prehajanje med heksakordi
RAZVOJ POLIFONIJE
ORGANUM, 900 – 1130 – DISKANT
ALI DIAFONIJA (dvoglasni stavek)
Gr. organon, orodje, glasbeni instr., orgle
Skupna oznaka za zg. oblike
VEČGLASJA
Osnova: GREGORIJANSKI KORAL
Cantus ali koral leži ZGORAJ
OBLIKE ORGANUMA
STROGO PARALELNI ORGANUM
Na dani cantus firmus
Vodilnemu glasu “vox principalis”
dodamo “vox organalis” (v kvartni ali
kvintni legi)
Podvajanje v oktavah - štiriglasje
OBLIKE ORGANUMA
PARALELNI ORGANUM
Melodije za c. f. TROPI in SEKVENCE
“vox principalis” zgornji, “vox organalis”
spodnji glas
Unisono - ležeči ton “v.o.” - kvartno
razmerje – unisono
Obseg heksakorda
Vokalno ali vokalno-instrumentalno
Možnost obigravanja tonov
OBLIKE ORGANUMA
PROSTI ORGANUM
Opustitev strogo vodenih glasov
Protipostop
Vzporedno vodenje glasov v 4, 5, 3
Stranski postop (sp. glas miruje, nad
njim melodija)
Terčno gibanje od 10. stoletja
Konec improviziranega organuma –
začetek pravih kompozicij
MELIZMATIČNI ORGANUM
sredina 12. stoletja
KORALNI TON (spodaj) je PEDALNI
TON, imenovan TENOR
nasproti (zgoraj) je MELIZEM
VIRI:
“Winchestrski troparij” – zač 11. st., 150
dvoglasnih organumov, aleluj, sekvenc, tropov
Chartres, St. Martial, Santiago de Compostela
Vrhunec: NOTREDAMSKA ŠOLA
NAMEN, FUNKCIJA ORGANA
Slovesno oblikovanje mašne liturgije
ali oficija
Mesto organa določa besedilo c. f.
Temelji na GREGORJANSKEM
KORALU