Transcript Odnos do slovenskega porekla

Odnos do slovenskega porekla
Povzetek izsledkov raziskav
pripravil: Andraž Zorko
4.7.2013
© 2013, Valicon
V1.7
Sestava in poreklo kupljenih živil
Raziskava PGM, pomlad 2010-2012
2
% za „Bolj velja zame“.
 „Pri nakupu sem pozoren(na) na sestavo živil.“
+3
 „Vedno dajem prednost
izdelkom slovenskih
proizvajalcev.“
+4
vir: Raziskava PGM, izvajalec Valicon; n=1000, populacija 15-65; izvedba april-junij vsako leto)
Preverjanje porekla izdelkov hitre potrošnje
Trženjski monitor DMS, jesen 2012 - pomlad 2013
meso in mesni izdelki
73% + 5
sveže sadje in zelenjava
63%
mleko in mlečni izdelki
63% + 3
testenine, žitarice, moka
49%
kruh
47% + 6
sadni sokovi
45% + 6
predelana in konzervirana sadje in zelenjava
(marmelade, vloženo sadje, zelenjava...)
41% + 3
osebna kozmetika
37% + 8
čistila, pralna sredstva itd.
30% + 5
alkoholne pijače (vino, žganje, pivo...)
drugi izdelki
25% + 3
2%
ne preverjam porekla pri nobenih izdelkih
3
zavrnil/ne vem
+9
13%
1%
vir: Trženjski monitor DMS, izvajalec Valicon; n=1000, populacija 18-65; sept. 2012 / apr. 2013
100%
Pri nakupovanju izdelkov raje
posežem po slovenskih
znamkah, tudi če je cena
nekoliko višja.
Slovenske znamke
80%
Trženjski monitor DMS, pomlad 2010-2013
100%
60%
40%
80%
32%
33%
36%
32%
60%
20%
20%
18%
17%
16%
40%
16%
32%16% 33%
18%
pomlad
'10
20%
0%
jesen
'10
16%
17%
20%
32%
16%
Zase lahko rečem, da sem
Pri nakupovanju izdelkov raje
zvest
blagovnim znamkam.
posežem po slovenskih
33%
18%
36%
16%
20%
pomlad jesen
pomlad
20%
16% '11 16% '1116%
'12
30%
32%
17%
15%
33%
+2
Zase lahko rečem, da sem
14%
30%
14%
32%
18%
17%
15%
jesen
16%
'12
znamkah, tudi če je cena
nekoliko višja.
pomlad
14%'13
14%
Zadnje
vedno
večkrat
zvestčase
blagovnim
znamkam.
posegam po znamkah, ki imajo
oznako za ekološko pridelavo.
Zadnje čase vedno večkrat
posegam po znamkah, ki imajo
oznako za ekološko pridelavo.
0%
pomlad
'10
jesen
'10
pomlad
'11
jesen
'11
pomlad
'12
jesen
'12
pomlad
'13
4
2013
vir: Trženjski monitor DMS, izvajalec Valicon; n=1000, populacija 18-65; sept. 2010 - apr. 2013
Razlogi – „Zakaj kupujem slovenske znamke“
Trženjski monitor DMS, jesen 2012
Kupovanje slovenskih znamk
“Pri kupovanju izdelkov raje posežem po slovenskih znamkah, tudi če je cena nekoliko višja.... ZAKAJ?“ (n=1022)
ker so boljši, kvalitetnejši
34%
29%
ker jim zaupam
25%
ker podpiram/ pomagam slovenskemu gospodarstvu
ker so zdravi, naravni, eko, sveži, varni
23%
ker so domači, iz Slovenije
16%
ker podpiram/ pomagam slovenskim proizvajalcem
13%
8%
izdelki ne potujejo
»patriotizem«
6%
okus
2%
stvar navade
2%
ker jih poznam
2%
ugodna cena
1%
drugo
ne vem
3%
1%
vir: Trženjski monitor DMS, izvajalec Valicon; n=1000, populacija 18-65; sept. 2012
Zaupanje v kakovost kupljene hrane
Trženjski monitor DMS, pomlad 2013
„V kolikšni meri zaupate kakovosti kupljene hrane... „
popolnoma zaupam
na splošno
zaupam
niti-niti
6%
slovenskih proizvajalcev
ne zaupam
27%
trgovskih blagovnih znamk
5%
v restavracijah
5%
pri izdelkih v
akcijah/promocijah
5%
tujih proizvajalcev iz držav
2%
EU
0%
38%
24%
21%
15%
40%
17%
16%
47%
17%
20%
23%
39%
30%
40%
7%
6%1%
11%
23%
45%
24%
10%
6% 3% 3%
49%
50%
60%
70%
11% 2%
80%
4%
90%
4,0
2
3,5
3
3,1
4
3,0
5
8% 1%
29%
3,2
1
1%1%
21%
41%
tujih proizvajalcev iz držav
1% 4%
izven EU
8% 4%
53%
9%
povprečna vrednost
ne poznam/ne vem
56%
23%
uveljavljenih blagovnih
znamk
sploh ne zaupam
2,9
6
2,7
7
2,1
8
100%
1
2
3
4
1 pomeni “sploh ne zaupam”
5 pomeni “popolnoma zaupam”
vir: Trženjski monitor DMS, izvajalec Valicon; n=1000, populacija 18-65; apr. 2013
5
Fokusne skupine
Razumevanje in odnos do živil slovenskega
porekla (maj 2013)
Izbrani ciljni segmenti potrošnikov:
Etični nakupovalci
Iskalci vrednosti za ceno
Iskalci kakovosti
Udeleženci kupujejo bolj premišljeno. Kupujejo manj,
vendar bolj kakovostno.
nakupne navade
 manjši (sprotni) in večji nakupi (vedno manj)
 ne kupuje se več na zalogo  kupuje se manj, vendar bolj kakovostno  hrane se
ne meče več stran (etično in ekonomično)
 nakupovanje je v naprej načrtovano in premišljeno (nakupovalni listek, reklamni
letaki), ni impulzivno
 bolj pogosto kupujejo v diskontih
“Pred petimi leti sem voziček vzel, pa sem to po vrsti dal noter, a sem rabil ali nisem
rabil, danes je situacija malo drugačna. Kupiš tisto, kar je dobro ali pa tisto, kar res
rabiš.” (etični, starejši)
“Gledam kaj kupim, manj kupujem, ne spravljam v hladilnik, to mi malo več časa
vzame, berem, predvsem hodim vsepovsod, hodim v Hofer, hodim v Mercator, hodim v
Interspar, grem v Lidl spotoma, predvsem berem karkoli gor piše, to je moj moto.” (etični,
starejši)
Kakovost (če je le mogoče slovenskega porekla) za
razumno ceno, je glavno vodilo pri nakupu.
Nakupni dejavniki (najbolj pomemben  manj pomembni):
kakovost
cena/akcija
poreklo
 okus izdelka, izgled (oblika) in vonj, nekje otip
 pri “preverjanju” kakovosti se najbolj zanašajo na svoje čute, v
veliko manjši meri gledajo deklaracije in oznake
 največkrat omenjena oznaka kakovosti SQ – ne vedo, kakšni so
pogoji za pridobitev, kdo jo podeljuje, niti katerim standardom mora
izdelek ustrezati, da si lahko pridobi tako oznako.
 v času krize so vedno bolj pozorni na ceno (primerjajo na podlagi
letakov)
 pomembno že od nekdaj, v zadnjem času se vse bolj krepi
 slovensko poreklo: pridelano in predelano v Sloveniji (rastline,
zrasle na naši zemlji, živali rojene v Sloveniji)
 bolj pomembna jim je surovina kot predelava (bolj zaupajo
slovenskim surovinam kot tujim); tudi slovenska predelava bolj
nadzorovana kot tuje
 oznak (geografsko poreklo, geografska označba) ne poznajo, jih niso
opazili, so potrebne
Kakovost in cena sta jim najbolj pomembna pri svežih
izdelkih kot so meso, sadje in zelenjava in mleko. Tu
so pripravljeni tudi največ plačati.
Nakupni dejavniki:
kakovost
cena/akcija
poreklo
znamka/
proizvajalec
ostalo




bio/eko: sveži izdelki
oznake: meso, hitro pokvarljivi izdelki
sestavine: mesni in mlečni izdelki
sezona: sadje, zelenjava
Slovensko poreklo se najbolj povezuje s kakovostjo,
pa tudi z višjo ceno.
11
Slovensko
poreklo
Slovensko je potrebno podpirati, ker ...
... je bolj zdravo
... s tem podpiramo slovensko
gospodarstvo
... je bližje, manj km
... je boljše kakovosti
... je preverjen način pridelave
... je boljšega okusa
... je to naša tradicija
... zaradi višjega zaupanja (v
pridelavo in predelavo)
... je bolj sveže
... je višja kontrola
FS1
FS2
FS3
FS4
FS5
etični – starejši
etični – mlajši
iskalci kakovosti
iskalci vrednosti –
starejši
iskalci vrednosti
– starejši
Pri udeležencih obstaja velika želja za kupovanje
domačega/lokalnega, vendar menijo, da mora korak k
uresničevanju takšnega vedenja storiti tudi država.
 v Sloveniji premalo poudarka na kupovanju domačega/lokalnega
 pridelovalci in proizvajalci nimajo dovolj podpore s strani države  posledica je višja cena
(manj ljudi si to lahko privošči)
Kratkoročne rešitve:
 spodbujanje domačega preko tržne komunikacije
 predvajanje oddaj na televiziji
 organizacija obiskov kmetij
 informiranje o uvoženi hrani
 postavitev samopostrežnih hišic
Dolgoročne rešitve:
 izobraževanje otrok v osnovnih šolah
 subvencije kmetom, da lahko znižajo končne cene za
porabnika
 združevanje kmetov v zadruge
Zaključki in priporočila
Priporočila:
 Urediti je potrebno sistem označevanja – obstaja velika želja in potreba po kupovanju
domačega, vendar se zdi, da se udeleženci ne znajdejo in ne vedo, kako na polici prepoznati
slovenske izdelke; trenutnih označb NE poznajo, NE vedo kaj pomenijo. Želeli bi si ENOTNE
oznake, ki bi označevala slovensko pridelavo in predelavo (obvezno oboje!).
 Prav tako bi si udeleženci želeli večjega nadzora pri uvoženih izdelkih – ali pa vsaj informacij,
kako je kaj pridelano in predelano. Želeli bi si na primer vedeti, da se česen iz Kitajske žarči in tako
vzklije; na podlagi takih informacij se potem lažje odločajo, kaj bodo kupili.
 Dviganje zavesti je potrebno spodbujati že pri otrocih, tako udeleženci omenjajo izobraževanje
o slovenskem poreklu že v osnovnih šolah. Slovenski zajtrk je odlična ideja, vendar je enkrat na
leto absolutno premalo; z otroci je potrebno obiskovati kmetije, da vidijo, od kod prihajajo sadje,
zelenjava, živali, ...
 Spodbujanje kmetov, da se ponovno odločijo za pridelavo, s subvencijami, spodbujanjem
zadrug, spodbujanjem ljudi h kupovanju domačega ...
 Pri komunikaciji je morda smiselno uporabiti nekaj, kar bo ljudi spomnilo, kakšna je “prava”
slovenska hrana – hrana kot je bila včasih.
Za več informacij
[email protected]
VALICON Ljubljana
Kopitarjeva 2
1000 Ljubljana
T: +386 1 420 49 00
F: +386 1 420 49 60
[email protected]
VALICON Zagreb
Baruna Trenka 16
10000 Zagreb
T: +385 1 640 99 55
F: +385 1 640 99 56
[email protected]
VALICON Sarajevo
Ćobanija 6
71000 Sarajevo
T: +387 33 258 655
F: +387 33 258 656
[email protected]
VALICON Beograd
Gavrila Principa
11000 Beograd
T: +381 11 3625 186
F: +381 11 3613 266
[email protected]