Transcript Pridelava hrane brez GSO

Pridelava hrane brez gensko
spremenjenih organizmov (GSO)
red. prof. dr. Martina BAVEC
UM Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede
Predavanje v okviru prireditve
“Zagotovimo si hrano za jutri, aktivno sodeluj tudi ti”
EKOCI in Slovenski forum socialnega podjetništva
Pivola, 14.12.2011
Vsebina
•
•
•
•
•
•
•
•
Kaj so GS rastline? Razširjenost
Okoljski in zdravstveni premisleki
Ali v Sloveniji potrebujemo GS rastline?
Ekološko kmetijstvo
Nenamerna kontaminacija?
Zakonodaja?
Označevanje
Mnenja potrošnikov – diplomska naloga Katja Potočnik
Nov standard “Brez GSO” na IKC – Inštitutu za
kontrolo in certifikacijo UM
Kaj so GS rastline?
Teorija snovne ekvivalence – politična odločitev v ZDA
leta 1992 brez kakršnih koli znanstvenih dokazov o
neškodljivosti,
ki je omogočila razširitev tovrstnih rastlin
• Vnos genov različnih mikroorganizmov, bakterij, živali,.. v
gene rastlin.
• Ta poseg v naravi ni mogoč, ker se med seboj oprašujejo
in križajo samo rastline iste družine.
• Gensko spremenjen organizem je torej organizem, v
katerega je z uporabo sodobnih metod biotehnologije
vnesen gen za neko lastnost iz drugega organizma.
• GSO danes uporabljamo predvsem v prehrambeni in
farmacevtski industriji, v zadnjem času pa tudi v
kmetijstvu - zlasti poljedelstvu.
• Gen terminator! (seme v naslednji
generaciji ne kali – odvisnost od
korporacij, izpust v okolje?)
Uporaba genske tehnologije v kmetijstvu
Spreminjanje lastnosti rastlin s pomočjo
genske tehnologije se razvija v smeri:
Pokritje slabe
kmetijske prakse!
– večanja odpornosti rastlin na herbicide, žuželke in viruse (npr.: Bt koruza,
Roundup Ready soja),
– prilagajanja na ekstremne vremenske razmere, kot so vročina, suša, mraz
ter prekisla in slana tla (npr. na sol odporne rastline tobaka),
– izboljšanje skladiščnih in transportnih sposobnosti ter kakovosti rastlin
(npr. Flavr Savr paradižnik),
– spreminjanja sestave ogljikovih hidratov in olj ter vsebnosti
mikronutrientov (npr. »zlati riž« z večjo vsebnostjo provitamina A),
– proizvodnje farmacevtskih substanc (npr. »cepilne« banane).
Razširjena je tudi uporaba GS mikroorganizmov (encimi, pomožna
in dodatna sredstva) v živilski industriji, predvsem pri proizvodnji
piva in pekovskih izdelkov ter tudi pri predelavi mlečnih, mesnih,
sadnih in zelenjavnih živil.
V EU je registriranih 33 GSO, ki v bolj ali manj predelani obliki
sestavni del naših živil!
Razširjenost gensko spremenjenih rastlin
Poljščina
Skupna
površina*
(ha)
103
Površina *
GSR
73,3
% GSO v
vsej
proizvodnji
71%
BOMBAŽ
33
21
64%
KORUZA
160
46,8
29%
OLJNA
REPICA
32
7
22%
SOJA
*v mio. ha, podatek USDA (2010/2011)
Geografska razporeditev GSR
Že razvite GSR: soja, koruza, bombaž, oljna repica, krompir, paradižnik, korenje, jablane, slive,
tobak, ribe, vinska trta, oljke, jagode ... In tudi živali: prašiči, ribe,….
Uporaba GSR
• Argentina: 50% vseh površina soja
100% GSO
Ilegalna polja s sojo v deževnem gozdu v Braziliji
Uporaba GSR v pridelavi v EU
Proizvodnja BT-koruze MON810 (2010)
v 6 državah: Španija, Portugalska, Češka, Poljska,
Slovaška, Romunija
Celotna proizvodnja GS koruze v Evropi:
od tega Španija:
91.193 ha
76.575 ha
Uporaba GSR v pridelavi
• GS sorta krompirja Amflora v letu 2010:
Češka (150 ha)
Švedska (80 ha),
Nemčija (15 ha)
izključno za proizvodnjo škroba za industrijsko uporabo.
v 2011: zmanjšanje površin, Češka prenehala s proizvodnjo
ZAKONODAJNA PREPOVED GOJENJA GS
koruze Mon810 v FR, DE, GR, AT, LUX, HU in BASF GS
krompirja “Amflora” HU, LUX in AT, drugod zakoni o
KOEKSISTENCI z omejitvami možnosti pridelave GSR
Koristi GSR?
• V času, ko prebivalstvo po svetu prizadevajo naraščajoče cene
hrane, biotehnološka podjetja poročajo o rekordnih dobičkih
zaradi eksponencialnega višanja cen GS semen in pesticidov.
• Kmete so potisnili v kot v času, ko se število ljudi, ki se povsod
po svetu soočajo z lakoto, bliža milijardi.
• Navkljub pretiravanju o koristih GSO s strani industrije med
prehransko krizo, še vedno NE obstaja nobena komercialna GS
rastlina, ki bi imela:
–
–
–
–
višji pridelek,
bila odporna na sušo ali slanost,
imela boljšo prehransko vrednost ali
druge koristne lastnosti, ki jih biotehnološka industrija obljublja že dolgo
časa.
Posledice
• Uradni podatki glavnih držav pridelovalk – ZDA, Argentine
in Brazilije – potrjujejo, da se z gojenjem GS rastlin
poraba pesticidov povečuje, vključno z rabo strupenih
kemikalij, ki so v nekaterih evropskih državah
prepovedane.
• Površine se uničijo do te mere, da niso več primerne za
kmetijstvo.
• To povzroča ogromen porast stroškov za kmete, kot tudi
kmetijske, okoljske in zdravstvene težave, ki večinoma
prizadenejo revne skupnosti, ki živijo v bližini intenzivnih
kmetij z GS rastlinami.
POMISLEKI glede uporabe GSR
OKOLJSKI
ZDRAVSTVENI
• Nenadzorovana širitev GSR s
cvetnim prahom
• Kopičenje toksina Bt v okolju
• Gen terminator – odvisnost
kmetov od korporacij
• Večja poraba herbicidov
(glifosat) in tveganja
• Odpornost škodljivcev na
toksin
• Biodiverziteta – izguba
naravnih populacij rastlin
• Alergije na nove proteine, ki jih
prej ni bilo v hrani
• Odpornost na antibiotike
• Reproduktivne motnje v
naslednjih generacijah
• Okvare na jetrih in ledvicah
(predvsem moški)
• Povečano tveganje za
genitalne rakaste bolezni na
ženskih živalih v 2. generaciji
• Vpliv na imunski sistem
Zdravstvena tveganja
Preko krme za živali smo v
EU in v Sloveniji v stiku z
GSO šele zadnje
desetletje in zato iz tega
območja še ni rezultatov
epidemioloških študij na
ljudeh, še manj pa
rezultatov dolgotrajne
izpostavljenosti GS hrani.
Potrjene pa so številne
spremembe na testnih
živalih.
Čeprav je EU nedavno
objavila poročilo o
desetletju raziskav o GSO
(ftp://ftp.cordis.europa.eu/pub/fp7/
kbbe/docs/a-decade-of-eu-fundedgmo-research_en.pdf),
kjer so
vložili preko 200 mio. EUR,
pa zagotovil v imenu EU
Komisije, da je GS hrana
resnično varna in da ne
predstavlja nikakršnih
tveganj za zdravje ljudi, ni
zaslediti.
Nova spoznanja
Reproduktivne motnje testnih živali krmljenih skozi
več generacij z GSO koruzo!
VIR: “Biological effects of transgenic maize NK603xMON810 fed in long term
reproduction studies in mice”
Herausgeber, Medieninhaber und Hersteller: Bundesministerium für Gesundheit, Familie und Jugend, Sektion
IV Radetzkystraße 2, 1031 Wien,
Für den Inhalt verantwortlich: BL Mag. Ulrich Herzog
Erscheinungstermin: November 2008
Autoren: Dr. Alberta Velimirov (Forschungsinstitut für biologischen Landbau – FiBL Österreich),
Dr. Claudia Binter, Univ. Prof. Dr. Jürgen Zentek (Department/Universitätsklinik für Nutztiere und
öffentliches Gesundheitswesen in der Veterinärmedizin – Institut für Ernährung)
Obstajajo poročila o stranskih učinkih pridelovanja GS rastlin iz južne Amerike, kjer se GS rastline množično
uporabljajo že vrsto let. V epidemiološki študiji so potrdili povezavo med herbicidom glifosatom (večina
komercialno uporabnih GS rastlin je namreč odporna na enega od herbicidov, ki se potem še bolj množično
uporabljajo) in na primer obolenji za rakom v zgodnjih letih, prirojenimi napakami, avtoimunskimi
boleznimi (npr. lupusom) ter težavami z ledvicami, dihanjem in kožo.
Raziskave v Argentini so pokazale, da je na območjih, prizadetih s kemikalijami, rak na modih in želodcu
desetkrat pogostejši od državnega povprečja, primeri raka na trebušni slinavki in pljučih pa so dvakrat
pogostejši.
Zakonodaja
- UREDBA (ES) št. 1829/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN
SVETA z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih
živilih in krmi.
- UREDBA (ES) št. 1830/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN
SVETA z dne 22. septembra 2003 o sledljivosti in
označevanju gensko spremenjenih organizmov ter
sledljivosti živil in krme, proizvedenih iz gensko
spremenjenih organizmov, ter o spremembi Direktive
2001/18/ESP.
Uredba o izvajanju Uredbe (ES) o gensko spremenjenih živilih
in krmi in Uredbe (ES) o sledljivosti in označevanju gensko
spremenjenih organizmov ter sledljivosti živil in krme,
izdelanih iz gensko spremenjenih organizmov (velja od
1.10.2005).
Označevanje
Če živilo in posamezna sestavina živila vsebuje več kot 0,9
% snovi iz GS soje, GS koruze ali drugih snovi, ki so
pridobljene iz GSO, je živilo potrebno označiti tako, da
se v seznamu sestavin takoj za imenom sestavine ali kot
jasna in vidna opomba k seznamu sestavin (npr. *),
navede: »izdelano iz GS soje / koruze«.
Enaka pravila veljajo za označevanje krme, ki je sestavljena
ali proizvedena iz GSO.
Živil živalskega izvora krmljenih z GSO krmo ni potrebno
označevati!
zato so se razvile številne prostovoljne
certifikacijske sheme pridelave brez GSO kot zasebni
standard in ponekod tudi na nacionalnem nivoju
kulisami:
AliZa
bomo
nadaljevali
z industrijsko rejo,
kjer je za kulisami
gensko spremenjena krma?
Označevanje mesa, mleka in jajc, ki so pridelani z GSR ni predpisano
Merkač, 2
Kaj lahko danes storijo slovenski
potrošniki, ki ne želijo v hrani GSO?
• Ne kupujejo živil z oznako “gensko spremenjeno”,
• Se čim bolj izogibajo živilom z aditivi, saj pri aditivih ni
potrebno označevati da so gensko spremenjeni,
• Kupujejo živila iz ekološke pridelave, saj je v ekološkem
kmetijstvu uporaba GSO popolnoma prepovedana.
Kaj lahko danes storijo potrošniki
drugod, ki ne želijo v hrani GSO?
• Nakup ekoloških živil
• Zasebne certifikacijske
sheme, ki zagotavljajo
potrošnikom, da v celotni
verigi od njive do mize ni bilo
uporabljeni GS komponent
• Sheme na nacionalnem nivoju
(sedaj tudi v Avstriji, po
1.1.2012 začne nacionalna
zakonodaja za tako
označevanje veljati v
Franciji,…)
• Primer Avstrije
Leta 1997 začeli z idejo o
označevanju tudi živil
živalskega porekla pridelanih
brez uporabe genske tehnike.
Pionirji Tirolska mlekarna
(nőm) in rejci kokoši nesnic
Tony’s freilander Eier.
Leta 2006 je bilo 80% Avstrijcem
pomembno, da je pridelava
brez GSO, in to je eden izmed
5-ih najvažnejših kriterijev pri
odločitvi za nakup živila (poleg
svežine, porekla, ekološke
pridelave, okusa).
Avstrija danes
• Označenih preko 2.500
različnih produktov v
trgovskih verigah
• Poleg mleka, mlečnih
proizvodov in jajc tudi
meso, pekovski izdelki,
olja,….
• Trgovske verige
zainteresirane za ustrezno
pozicioniranje teh artiklov.
• Vpeljan sistem kontrole in
certificiranja od semena,
krme, tovarn močnih krmil,
posrednikov
repromaterialov do kmeta,
kmetij, predelovalne
industrije
• Jasno označevanje.
Hrana iz sestavin “brez GSO” – trend zadnjih let zlasti
pri živilih živalskega porekla tudi v konvencionalni
pridelavi/reji
Avstrijska, nemška, francoska,… nacionalna
zakonodaja omogočajo že več let
označevanje tudi konvencionalnih živil
živalskega porekla “brez GSO” !
March 8, 2010
Kritične točke v prireji:
-krma (zlasti soja)
- zdravila in vitamini
proizvedeni s pomočjo
GSO
Sales of GMO-free food up 67% in 2009!
Vir: http://thebovine.wordpress.com/2010/03/08/sales-of-gmofree-food-up-67-in-2009/
Prostovoljne sheme kakovosti – kontrola od mešalnic do trgovine!
Kaj menijo slovenski potrošniki?
Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011
SPOL
Cumula
STAROST
Frequency
Valid
Cumulative
Frequency
Valid
Percent
Percent
Valid Percent
15-30 let
193
38,3
38,3
38,3
31-55 let
223
44,2
44,2
82,5
88
17,5
17,5
100,0
504
100,0
100,0
nad 55 let
Percent
Valid Percent
ženski
316
62,7
62,7
moški
188
37,3
37,3
Total
504
100,0
100,0
Percen
IZOBRAZBA
Cumulative
Total
Frequency
OŠ
Valid
Percent
Valid Percent
Percent
9
1,8
1,8
1,8
Srednja šola
199
39,5
39,5
41,3
Višja, visoka ali
276
54,8
54,8
96,0
20
4,0
4,0
100,0
504
100,0
100,0
univerzitetna
magisterij ali več
BIVANJE
Cumulative
Frequency
podeželje-manjši
Percent
Valid Percent
Percent
279
55,4
55,4
55,4
84
16,7
16,7
72,0
mesto
141
28,0
28,0
100,0
Total
504
100,0
100,0
kraj
primestno
naselje
Total
Kaj menijo slovenski potrošniki?
Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011
Ali menite, da bi morala biti živila, ki vsebujejo GSO, označena?
DA - 96,6% odgovorov.
označevanje živil, ki vsebujejo GSO * SPOL Crosstabulation
SPOL
ženski
označevanje živil, ki
da
Count
% within SPOL
vsebujejo GSO
ne
180
487
97,2%
95,7%
96,6%
Count
3
2
5
,9%
1,1%
1,0%
6
6
12
1,9%
3,2%
2,4%
316
188
504
100,0%
100,0%
100,0%
Count
% within SPOL
Total
Count
% within SPOL
100% v skupini nad 55 let
Total
307
% within SPOL
mi je vseeno
moški
označevanje živil, ki vsebujejo GSO * BIVANJE Crosstabulation
BIVANJE
označevanje živil, ki vsebujejo
da
GSO
Count
% within BIVANJE
ne
Count
% within BIVANJE
mi je vseeno
Count
% within BIVANJE
podeželje-
primestno
manjši kraj
naselje
mesto
Total
267
81
139
487
95,7%
96,4%
98,6%
96,6%
4
0
1
5
1,4%
,0%
,7%
1,0%
8
3
1
12
2,9%
3,6%
,7%
2,4%
Kaj menijo slovenski potrošniki?
Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011
Menite, da bi morali biti produkti (mleko, meso, jajca) živali, katere so uživale gensko spremenjeno
krmo tudi označeni (SEDAJ NISO)?
označevanje končnih produktov živali (jajce, mleko, meso) * SPOL Crosstabulation
SPOL
označevanje končnih
produktov živali (jajce,
mleko, meso)
da
ženski
293
moški
171
Total
464
92,7%
91,0%
92,1%
10
8
18
3,2%
4,3%
3,6%
10
7
17
3,2%
3,7%
3,4%
3
2
5
% within SPOL
,9%
1,1%
1,0%
Count
316
188
504
100,0%
100,0%
100,0%
Count
% within SPOL
ne
Count
% within SPOL
o tem nimam mnenja Count
% within SPOL
mi je vseeno
Total
Count
% within SPOL
Kaj menijo slovenski potrošniki?
Anketa Katje Potočnik,
absolventke Zootehnike na UM FKBV, 2011
Ali bi kupili živilo, za katerega bi vedeli, da vsebuje GSO?
nakup živila z vednostjo, da vsebuje GSO * SPOL Crosstabulation
SPOL
ženski
nakup živila z vednostjo, da
da
vsebuje GSO
Count
% within SPOL
ne
Count
% within SPOL
o tem nimam mnenja Count
% within SPOL
Total
Count
% within SPOL
moški
Total
48
32
80
15,2%
17,0%
15,9%
249
78,8%
130
69,1%
379
75,2%
19
26
45
6,0%
13,8%
8,9%
316
188
504
100,0%
100,0%
100,0%
Kaj menijo slovenski potrošniki?
Anketa Katje Potočnik absolventke UM FKBV, 2011
Če bi se odločili za nakup med živilom, ki vsebuje GSO in ekološkim živilom, bi kupili:
izbira živila z GSO ali ekološkega živila * SPOL Crosstabulation
SPOL
ženski
izbira živila z GSO ali
cenejšega, ne glede na sestavo
ekološkega živila
Count
15
33
5,7%
8,0%
6,5%
181
107
288
57,3%
56,9%
57,1%
101
54
155
32,0%
28,7%
30,8%
15
11
26
4,7%
5,9%
5,2%
1
1
2
% within SPOL
,3%
,5%
,4%
Count
316
188
504
100,0%
100,0%
100,0%
Count
% within SPOL
živilo brez GSO
Count
% within SPOL
nisem pozoren na ceno in sestavo
Count
% within SPOL
živilo z vsebnostjo GSO
Total
Total
18
% within SPOL
ekološko živilo, čeprav je dražje
moški
Count
% within SPOL
Ali imamo v RS možnosti za
označevanje hrane (npr. mleka)
pridelane brez GS sestavin?
• Na njivskih površinah v RS se še ne pridelujejo
GSR
• Izdelan zasebni standard pri IKC-UM
• Registriran logotip za označevanje
• Interes potrošnikov
• Interes mlekarne – pilotni projekt od marca 2011
• Precej rejcev je že vključenih v KOP, kjer so GSR in
krma s temi sestavinami prepovedane
• Nekatere mešalnice v RS že danes v močnih krmil
za govedo ne uporabljajo GS sestavin
DA
Stanje v RS glede GSO – načini
pridelave in možnosti označevanja
Sonaravna reja živali
9.731 kmetij na
78.000 ha
Ekološko
kmetijstvo
Integrirana
Tradicionalno
pridelava
Konvencionalno
kmetijstvo
Industrijsko =
intenzivno:
- brez GSO
- z GSO
Cca. 16.000 kmetij
v SLO potencialni
dobavitelji krme
“brez GSO” in
mesa “brez GSO”!
Od skupno 500.000 ha
kmetijskih obdelovalnih
površin:
- 30.000 ha ekološke
pridelave na 2.300 kmetijah
- 60.000 ha integrirane
pridelave na 6.000 kmetijah
-(brez GSO)
Označevanje živil na podlagi
zagotavljanja sledljivosti pridelave in
predelave v celotni verigi
Prireja
mleka/mesa/jajc
krma za živali
- dokup
lastna
krma
Predelava
mleka/mesa
mlekarna
predelava
dobavitelji:
mešalnica
- mešalnica
- zadruge
na kmetiji
odkup
prevzem
dodatki
za izdelke
Druge možnosti za:
- dvig kakovosti v primeru mleka
• Ekološko mleko
• Mleko brez uporabe silaže (t.i.
Heu milch)
• Paša, omejitev močne krme in
prepoved krmljenja s koruzno
silažo poveča vsebnost Omega 3
maščobnih kislin in tudi
konjugirane linolne kisline.
Voluminozna krma poveča sintezo
konjugirane linolne kisline v
vampu, ki je edini kraj kjer lahko
nastaja.
• Westermair T. (2006): Omega-3Fettsäuren und konjugierte
Linolsäure – Fakten und
Möglichkeiten. DMZ 17
- za promocijo – lokalna prireja in predelava
Nekateri novi trendi – razen eko tudi drugi…
Sklepi
• Vzpostavitev nove sheme kakovosti in izdelava Standarda “Brez GSO” pri
IKC-UM je tržna priložnost za rejce (neposredna prodaja mesa, mesnih
izdelkov, mlečnih proizvodov, mlekomati, jajca…) in predelovalce
(mlekarne, mesni obrati,…) saj potrošniki želijo označevanje tudi pri živilih
živalskega porekla.
• Standard omogoča certificiranje in označevanje tudi živil rastlinskega
porekla (npr. živil iz soje, koruze,… ) in označevanje tudi ekoloških živil, saj
so že danes na trgu v RS tako označena tuja ekološka živila in tudi
samodeklarativno nekatera konvencionalna živila.
• Pri lokalni trajnostni samooskrbi bi morala biti reja živali brez GS krme
minimalni standard v zagotavljanju trajnosti / okolju prijazne , prav tako pa
tudi npr. prepoved reje kokoši nesnic v kletkah (baterijske reje),…
• Prav tako bi morala biti vsa vrtičkarska samooskrbna pridelava
gospodinjstev in tudi kmetij v okviru standardov ekološke pridelave, v
tržni pridelavi na kmetijah pa prav tako cilj doseči čim večji delež ekološke
pridelave nasploh (v ANEK-u do 2015 je zapisano 15% kmetij, 20% površin),
da bo možno zagotoviti predvidene deleže ekoloških živil v okviru
zakonodaje “Zelena javna naročila” oz. jih po vzoru iz tujine tudi preseči.
Hvala za pozornost!
Več o standardu “Brez GSO” je na spletu www.ikc-um.si
Kontakt: IKC – Inštitut za kontrolo
in certifikacijo UM
Pivola 8
2311 HOČE pri Mariboru
Telefon: 02 / 613 08 31, -32 E-naslov: [email protected]