HEGESCO Visokošolski diplomanti v družbi znanja:

Izhodišča, preliminarni rezultati in načrti

Samo Pavlin, Ivan Svetlik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede Ljubljana, 7. Januar 2009

1. Cilji predstavitve:

• Razvoj profesionalnih kompetenc v slovenskem visokošolskem prostoru – elementi in izhodišča (Pavlin, Svetlik); • Preliminarni rezultati o raziskavi diplomantov 5 let po koncu študija; • Naslednji koraki in mnenja.

2. Povezovanje informacijsko-procesnega in situacijskega učenja krepi kompetence

– teoretska izhodišča

• LUNDVALLOV MODEL CIKLUSA ZNANJA: Povezovanje ustvarjanja, širjenja in uporabe znanja • NONAKIN MODEL SPIRALE ZNANJA: Situacijsko in informacijsko učenje sta močno prepleteni z delom • BOISOJEV MODEL USTVARJANJA IN PRENOSA ZNANJA: Znanje v svetu dela in v izobraževanju se giblje v polju abstraktnega in konkretnega • SVEIBYJEV NIVOJSKI MODEL PRENOSA ZNANJA: Znanje kroži od individualnega do medorganizacijskega nivoja

3. Kako je učenje integrirano v delo?

1,00 0,90 0,80 0,70 0,60 0,50 0,40 0,30 Tehnolog mehatronik Svetovalec Inženir elektrotehnike Univerzitetni delavec Kemijski tehnolog Višji svetovalec Skrbnik premoženja Farmacevt v lekarni Odvetnik SŠ učitelj Ekonomist v podj Programer Manager Živilski tehnolog OŠ učitelj Tehnolog lesarstva Farmacevt v tovarni Zdravnik Višja medicinska sestra Novinar Prodajni inženir Inž. elektroenergetike Prevajalec Inž. strojništva 0,50 1,00 Situacijsko učenje 1,50 2,00

4. Kakšna je vloga visokošolskih institucij pri nastajanju novih poklicev?

• TIP A: Fakulteta generira nov poklicni profil (npr. kulturolog na FDV) • TIP B: Fakulteta servisira potrebe trga (npr. novi tekstilni programi na naravoslovnotehniški fakulteti)?

• TIP C: Fakulteta razvija programe znotraj močno reguliranega poklicnega prostora (npr. medicina) Kako se v tem kontekstu dopolnjuje razmerje med prakso in teorijo ter (de)regulacijo učenja?

5. Temeljni principi povezovanja obeh oblik učenja v sferi izobraževanja

• Odprtost do novosti in prožnost programov skladno s tehnološkimi spremembami.

• Priprava celovitih programov izobraževanja, ki bodo faktografsko in reflektivno znanje nadgrajevali s kompetencami oziroma s tehničnim in socialnim znanjem.

• Modernizacija izobraževalne tehnologije oziroma pedagoškega procesa s poudarkom na ustvarjanju za delo in življenje relevantnih učnih situacij, v katerih bodo študenti igrali mnogo bolj aktivno vlogo, kot jo imajo sedaj.

• Mednarodna izmenjava študentov, predavateljev in raziskovalcev.

• Razvoj celovitega raziskovanja, ki vključuje temeljno, aplikativno in razvojno raziskovanje, svetovalno delo in izobraževanje v takem raziskovalnem okolju.

• Evalvacija izobraževalnih in raziskovalnih institucij.

A. Reflex in Hegesco raziskavi

• Reflex : 15 držav EU in Japonska • 35.000 diplomantov 5 let po koncu študija • 6 okvirni program • Zaključek oktober 2007 • Hegesco : 5 Nizozemska EU držav: SI, HU, PL, LT, TR in • Projekt dobil največ denarja v Programu vseživljenjskega učenja • 10.000 diplomantov 5 let po koncu študija • Zaključni dogodek september 2009

Reflex in Hegesco raziskavi: Kaj smo spraševali diplomante?

• Kakšne je bila njihova povprečna ocena v času študija?

• Katerih oblik učenja so bili deležni v času študija?

• Kateri poklic opravljajo in kje so zaposleni?

• Kakšno obliko pogodbe imajo?

• Koliko zaslužijo in kakšne oblike dohodkov imajo?

• Kako ocenjujejo stopnjo ključnih kompetenc v odnosu do zahtev delodajalca?

• Kako trenutno živijo (družina, otroci)?

• Skupaj skoraj 300 spremenljivk.

Izreden, 50 % odziv v Republiki Sloveniji: največ odgovorov iz:

UL - Ekonomska F. - UL_EF UL - Filozofska F. - UL_FF UM - Ekonomsko-poslovna F. - UM_EPF UM - Pedagoška F. - UM_PEF UL - Pedagoška F. - UL_PEF UL - F. za upravo - UL_FU UL - F. za dru ž bene vede - UL_FDV UL - V. šola za zdravstvo - UL_VSZ UM - F. za organizacijske vede - UM_FOV UL - Biotehniška F. - UL_BF UL - Pravna F. - UL_PF 333 207 201 166 161 143 135 126 121 107 88

(1) Preliminarni rezultati: info. vs. situacijsko učenje v visokošolskem prostoru Situacijsko učenje Info. učenje

(2) Odstotek diplomantov z nižjo stopnjo znanja računalnika in interneta od pričakovane po državah

BE DE CZ NO AT NL UK IT TR FR ES SI EE FI 0,00% 2,00% 4,00% 6,00% 8,00% 10,00% 12,00%

(3) Odstotek diplomantov z višjo stopnjo znanja računalnika in interneta od pričakovane po državah

DE IT SI FI EE CZ AT FR TR NO NL UK ES BE 0,00% 5,00% 10,00% 15,00% 20,00% 25,00% 30,00%

(4) Odstotek diplomantov z nižjo stopnjo znanja tujega jezika od pričakovane po državah

CZ DE BE UK AT NL NO TR IT FR EE SI ES FI 0,00% 5,00% 10,00% 15,00% 20,00% 25,00%

(5) Odstotek diplomantov z višjo stopnjo znanja tujega jezika od pričakovane po državah

FI TR UK BE SI CZ EE NL NO DE AT FR IT ES 0,00% 5,00% 10,00% 15,00% 20,00% 25,00% 30,00% 35,00% 40,00%

Glavne ugotovitve Reflex projekta, ki jih bomo primerjalno testirali v Sloveniji (R. van der Velden, 2008)

• Visoko šolstvo bi moralo biti do študentov bolj zahtevno • Več pozornosti bi morali nameniti razvoju profesionalne ekspertize: učenje profesionalnosti je posebna kompetenca • Visoko šolstvo bi moralo spodbujati relevantne delovne izkušnje, in nasprotovati pridobivanju nerelevantnih • Inovativne metode učenja bi morale biti vedno kombinirane z dovolj teorije in praktičnega učenja • Visoko šolstvo ne sme imeti prevelikih pričakovanj o vplivu pripravništva • Delodajalci bi lahko bolje uporabili kompetence diplomantov • Nekaj fleksibilnosti na začetku kariere ne škodi

Zaključni dogodek, September 2009

• Skoraj 3000 Slovenskih diplomantov, ki so sodelovali v raziskavi bo prejelo rezultate, nekateri se bodo udeležili zaključne prireditve • Organizacijo dogodka bo prevzela Univerza v Ljubljani in “Hegesco” države • Reflex mreža bo ravno tako sodelovala: 15 držav EU in Japonska • Več EU inicitativ, ki želijo pri tem dogodku sodelovati s Slovenijo • Iniciativa za sestanek pri Petru van der Hijdnu (Deputy Head of Unit, European Commission DG Education and Culture – REFLEX VS. TUNING)

Povezave z drugimi projekti in mrežami

• OECD PIAAC • Mreža Leonardo projektov • VET LSA • PISA for HE • DECOWE iniciativa (7 Okvirni program, Reflex, O*NET, OECD, 9 držav): -

Primerjava srednjega in visokega šolstva:

-

4 sektorji Fokus je razvoj profesionalnih kompetenc, ne le generičnih: 18.000 strokovnjakov in profesionalcev iz 800 organizacij Razvoj kompetenc s perspektive trga dela in relacija do učenja, zakonodaje in kariere