Transcript MEDIJSKI IMPERIJI: NOVODOBNI GOSPODARJI INFORMACIJ Sandra B. Hrvatin Lenart J. Kučić Iztok Jurančič MEDIJSKA LASTNINA JE POMEMBNA! “Če peščica družb nadzoruje dostop do medijev, in.

MEDIJSKI IMPERIJI:
NOVODOBNI GOSPODARJI INFORMACIJ
Sandra B. Hrvatin
Lenart J. Kučić
Iztok Jurančič
MEDIJSKA LASTNINA JE POMEMBNA!
“Če peščica družb nadzoruje dostop do medijev, in če ta peščica
odloča, katera politična stališča bo dovolila oglaševati v svojih
programih, potem je koncentracija očitno in bistveno pomembna.
Morda so vam stališča, ki jih izbere ta peščica družb, všeč. Vendar
pa vam ne bi smel biti všeč svet, v katerem peščica odloča o tem,
kaj naj izvemo drugi.”
Lawrence Lessig, Svobodna kultura
POLITKA V MEDIJIH IN MEDIJI V
POLITIKI
• Država (n)ima posebnega vpliva na medije!?
• Privatizacija slovenskih medijev je namesto do manj
pripeljala do več vpliva politike na medijskem področju.
• Medijska lastnina je/ni katera koli lastnina.
• »Incestuozno razmerje« med politiko, mediji in novinarji.
• Politična razsežnost medijske lastnine – odnos med
nazornim svetom, upravo, odgovornim urednikom in
zaposlenimi.
• In kaj, če je politika lastnik medijev?
KDO SO LASTNIKI SLOVENSKIH MEDIJEV?
OHRANJANJE MEDIJSKE LASTNINE
Država že več kot desetletje skrbno
varuje svojo medijsko lastnino in s tem
ohranja politični vpliv. Navidezno »tihi« in
»neproblematični« lastnik, ki nikoli ni
preveč skrbel za ekonomsko donosnost
svoje lastnine, je zelo pazljivo varoval
politično/mnenjsko »dodano vrednost«, ki
jo medijska lastnina prinaša.
NEUREJENE RAZMERE V SLOVENSKEM
NOVINARSTVU
• Kadrovske menjave kot sredstvo boja za oglaševalce
• Zgodba o lastnikih medijev je hkrati zgodba o novinarstvu in novinarjih
• Kdo je lahko novinar/ka? – (Ne)urejen položaj slovenskih novinarjev
• Kdo nasprotuje sprejemanju kolektivne pogodbe za novinarje?
• Spremembe statutov – močnejša koncentracija funkcij uredništev v rokah uprave
SKROMNA RAZNOLIKOST V BUTIČNI
PONUDBI MEDIJSKEGA TRGA
Težave z izborom
ponudnikov
Iz preseka registrov AJPES
in razvida medijev lahko
ugotovimo, da je od skupaj
75 radijskih izdajateljev 16
takšnih, ki niso registrirani za
rtv dejavnost kot glavno
dejavnost, so pa vpisani v
razvid medijev. V skupini 52
televizijskih izdajateljev je
takšnih polovica.
Rezultati poslovanja izbranih skupin izdajateljev v letu 2004
(v tisočih tolarjev)
Poslovanje izdajateljev zasebnega sektorja v letu 2004
(v mio tolarjev)
POVEZAVE MED ZAPOSLENOSTJO,
POSLOVANJEM IN SUBVENCIJAMI NI!
• Skupina šestih subvencioniranih tv izdajateljev s komaj 49
redno zaposlenimi je črpala skoraj 99 odstotkov tv
subvencij.
• Glede na število podjetij, »politiko subvencij« zaznamuje
razmeroma visoka koncentracija v radijski dejavnosti, v tej,
glede na število zaposlenih, tudi večja razpršenost.
Ekonomsko je radijsko subvencioniranje manj tvegano od tv.
• Za tv dejavnost velja, da je usmerjena v majhno število
lokalnih izdajateljev, razpršenost je razmeroma zanemarljiva
tudi glede na število redno zaposlenih, ekonomsko je
tveganje subvencioniranja izjemno visoko.
NEUTEMELJENA POLITIKA
SUBVENCIONIRANJA
• Razlogi za izgube pri radijskih izdajateljih niso strošek dela, niti iz njihovega
obsega ni mogoče skleniti, da so lokalne radijske postaje in njihova delovna
mesta ogrožene zaradi nezadostnih subvencij. Njihov strošek dela je v odhodkih
celo občutno nižji kot je strošek dela v skupini subvencioniranih radijskih podjetij,
kjer dosega 39 odstotkov.
• Vsaj za “politiko subvencioniranja” radijske skupine z izgubami velja,
da se izvaja neodvisno od tega, ali podjetje posluje z izgubo ali z dobičkom, in
ne glede na to, koliko delovnih mest bi bilo zato ogroženih.
• »Politika subvencioniranja« je tv podjetjem z izgubami leta 2004 namenila
kar 63 odstotkov vseh subvencij lokalnim tv postajam. Tako bi bila njihova
odvisnost od državnih subvencij skoraj dvakrat večja kot od lastniškega kapitala.
SUBVENCIJE SO NAMENJENE
LASTNIKOM
V današnji družbi, v kateri se medijsko lastništvo koncetrira v rokah
maloštevilnih lastnikov, v kateri je produkcija novice samo v službi zviševanja
cene delnic in dobičkov za lastnika, postaja politika resen partner medijskih
lastnikov.
V te namene se izvaja tudi politika subvencioniranja.
MI MEDIJI – DRŽAVLJANI MEDIJI
Državljani in državljanke imajo pravico do:
• medijev in novinarstva, ki deluje v javnem interesu in izvaja neodvisen kritičen nadzor
nad delovanjem javne oblasti in zasebnih interesov
• medijev in novinarstva, ki niso odgovorni samo svojim lastnikom, ampak tudi svojim
naslovnikom.
• medijev, ki so v rokah različnih lastnikov, njihovi ekonomski interesi in potencialni
konflikti interesov pa so državljanom in državljankam javno znani
• medijev, ki spoštujejo profesionalno in odgovorno novinarstvo, avtonomijo uredniškega
in novinarskega dela ter pravico novinarjev do “ugovora vesti”
• medijev, ki spoštujejo socialne in ekonomske pravice svojih zaposlenih
• medijev, ki so odprti za različne skupine v družbi in jm ponujajo prostor javne razprave
o njihovih potrebah in interesih
• javnih medijev, ki so neodvisni od političnih in ekonomskih interesov – so od
državljanov in za državljane
• medijske politike, ki deluje v interesu državljanov in državljank – in ne (samo) v interesu
lastnikov
• aktivne javne politike, ki odpira nove prostore javne razprave in pomaga vzpostavljati
neprofitni in nekomercialni medijski sektor
DRŽAVLJANI IN DRŽAVLJANKE:
BODIMO MEDIJI