Slide 1

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 2

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 3

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 4

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 5

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 6

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 7

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 8

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 9

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 10

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 11

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 12

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 13

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 14

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 15

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 16

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 17

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK


Slide 18

TRANZITORNA
ISHEMIČNA ATAKA
(TIA)

Renata Rajapakse, SNMP, ZD Ljubljana

DEFINICIJA (SZO, l. 1978)

TIA
• Akutno nastala
• Žariščna motnja delovanja
možganov
• Traja < 24 ur

REDEFINICIJA
(predlog, l. 2002)

• Kratka epizoda nevrološke
disfunkcije
• Žariščna ishemija možganov
• Traja < 1 uro
• Še ni dokazov akutnega
infarkta

PATOGENEZA

• Zapora možganske arterije:
Tromboza
Embolija
• Hipoperfuzija

ZAPORA MOŽGANSKE ARTERIJE

• Aterotromboza ali trombembolizem velikih arterij – 50%
- ekstrakranialnih (aorta, a.carotis, vertebralis) – 40-45%
•
•
•
•

- intrakranialnih – 5-10%
Bolezni malih žil (mikroateromi, lipohialinoza) – 20-25%
Embolizmi iz srca – 20%
Arteriopatije (disekcija, arteritis) – 5%
Hematološke motnje - < 5%

DEJAVNIKI TVEGANJA

•
•
•
•
•
•

hiperlipidemija
debelost
fizična neaktivnost
družinska obremenjenost
slana/mastna hrana
pretirano uživanje
alkohola
• stres
• zvišan hematokrit

•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•

zvišan krvni pritisk
sladkorna bolezen
fibrilacija atrijev
stenoza karotidnih arterij
predhodna TIA ali
možganska kap
ishemična bolezen srca
periferna žilna bolezen
zvišan plazemski
fibrinogen
starost
moški spol
kajenje

KLINIČNA SLIKA
TIA = Klinični sindrom
• Simptomi in znaki TIA:
- se pojavijo nenadoma
- so najhujši ob začetku
- so žariščni
Žariščni nevrološki izpadi so
nevroanatomsko lokalizirajoči

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Možganski živci

motnje vida
vestibularne motnje
motnje požiranja

Motorična prizadetost

hemipareza
para/tetrapareza

Senzorična prizadetost

hemisenzorne motnje

Govor, jezik

dizartrija
disfazija
afazija
disleksija
disgrafija

KLINIČNI SIMPTOMI IN ZNAKI TIA
PRIZADETO PODROČJE

SIMPTOMI IN ZNAKI

Koordinacija

ataksija
slaba koordinacija gibov
posameznih udov

Kognitivne funkcije

apatija ali neprimerno obnašanje
somnolenca
agitacija ali psihoza
zmedenost
amnezija
zanemarjanje okolice ali delov
telesa

DIAGNOZA TIA
Je predvsem klinična:
• Anamneza/heteroanamneza:
- natančen čas začetka in časovnega
poteka simptomov
- dejavniki tveganja

• Klinični pregled:
- vitalni znaki
- avskultacija srca in vratnih žil
- nevrološki pregled

DIAGNOSTIČNI KRITERIJI ZA
MOŽGANSKOŽILNI DOGODEK

1. Nevrološki simptomi in znaki so
žariščni in ne difuzni
2. Žariščni nevrološki izpadi so
negativni in ne pozitivni
3. Začetek simptomov je nenaden
4. Simptomi so maksimalni na
začetku

DIFERENCIALNA DIAGNOZA
metabolične motnje
parcialni epileptični napadi
migrenska aura
prehodna globalna amnezija
vestibularne motnje
hiperventilacija, anksioznost,
panični napad, somatizacija
7. intrakranialne strukturne lezije
8. akutna demielinizacijska bolezen
(multipla skleroza)
9. miastenija gravis
10. sinkopa
11. mononeuropatija / radikulopatija
1.
2.
3.
4.
5.
6.

PREISKAVE V AKUTNI FAZI
• Slikovne preiskave:
- CT glave
- MR glave (+/- s kontrastnim sredstvom)
• Elektrofiziološke preiskave
- EKG
- UZ srca
• Laboratorijske preiskave
- nivo glukoze v krvi
- hemogram, SR
- testi hemostaze
- natrij, sečnina, kreatinin …

PREISKAVE V SUBAKUTNI FAZI
1. Določitev lipidnega profila
2. Ugotavljanje
hiperkoagulabilnih stanj
3. Ugotavljanje prehodnosti
arterij in krvnega pretoka:
- Doppler UZ vratnih žil
- MR in MRA
- CT in CTA
- cerebralna angiografija

RELATIVNE INDIKACIJE ZA
BOLNIŠNIČNO OBRAVNAVO
BOLNIKOV Z VERJETNO TIA

1. Kardialni izvor embolizmov z visokim
tveganjem
2. TIA s hudo motorično paralizo ali hudo
motnjo govora
3. Naraščanje frekvence ali prizadetosti pri
ponavljajočih TIA-h (krešendo vzorec)
4. Dokazana huda stenoza karotidne arterije
5. Motnje požiranja, ravnotežja in zavesti
6. Hud glavobol, fotofobija, trd vrat, sinkopa

ZDRAVLJENJE TIA
 zdravljenje dejavnikov tveganja
•
•
•
•
•
•

Antihipertenzivna zdravila
Antiagregacijska sredstva
Antikoagulacijsko zdravljenje
Antilipemiki
Urejenost sladkorne bolezni
Prenehanje kajenja in zdrav
življenski slog
• Kirurško ali endovaskularno
zdravljenje

PROGNOZA
Tveganje za nastanek
možganske kapi:
- v prvem mesecu 5 – 6%
- v prvem letu 12%
- v petih letih 30%
Pri bolnikih z motorično ali
govorno prizadetostjo je
tveganje v prvem mesecu še
večje 12% in 8%

ZAKLJUČEK

Navidezno manjša prizadetost
Velika ogroženost

Ustrezno ukrepanje
 Prepreči nastanek MK