Slide 1

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 2

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 3

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 4

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 5

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 6

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 7

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 8

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 9

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 10

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 11

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 12

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 13

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 14

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 15

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 16

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 17

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 18

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 19

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 20

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 21

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)


Slide 22

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

S temi besedami se
končuje obsežni del
pisma Rimljanom,
v katerem nam
sveti Pavel kaže
krščansko življenje
kot življenje
ljubezni do naših
bratov in sester.

To je namreč novo duhovno bogoslužje, ki naj ga kristjan daruje Bogu
pod vodstvom Svetega Duha, ki to bogoslužje prvi vzbudi v srcih.

Če povzamemo vsebino tega
dela, apostol trdi, da z
ljubeznijo do bližnjega v
polnosti in popolno
spolnimo Božjo voljo, ki jo
vsebuje postava (to pomeni
zapovedi). Ljubezen do
naših bratov in sester je
najlepši in najbolj pristen
način, kako pokažemo našo
ljubezen do Boga.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Toda v čem je konkretno ta polnost in popolnost? To
razberemo iz prejšnjih vrstic, v katerih nam apostol opisuje
razne izraze in učinke te ljubezni.

Prava ljubezen bližnjemu predvsem ne prizadeva hudega.
Pomaga nam torej, da živimo vse Božje zapovedi, ne da bi
bila katera izključena, kajti njihov prvi namen je, da se
izognemo vsem oblikam hudega do sebe in do naših bratov
in sester, katerim bi mogli podleči.

Razen k temu, da ne delamo hudega, nas ta ljubezen spodbuja,
da delamo vse tisto dobro, ki ga bližnji potrebuje.

Ta beseda nas spodbuja k solidarni ljubezni, ki je občutljiva za potrebe,
pričakovanja, zakonite pravice naših bratov in sester; k ljubezni, ki
spoštuje človeško in krščansko dostojanstvo; k čisti, razumevajoči ljubezni,
ki je zmožna deliti z drugimi, ki je do vseh odprta, kakor nas je učil Jezus.

Ta ljubezen ni mogoča, če
nismo pripravljeni iziti iz
našega individualizma in
naše samozadostnosti.
Zato nam ta beseda
pomaga, da premagamo
vsa sebična nagnjenja
(napuh, skopost,
pohotnost, častihlepnost,
nečimrnost itd.), ki jih
nosimo v sebi in so glavna
ovira za ljubezen.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

Kako bomo torej živeli besedo življenja v tem mesecu,
ko pričakujemo božič?

Tako, da nam bodo pred očmi
razne potrebe bližnjega, na
katere beseda obrača našo
pozornost.

Najprej se bomo
izogibali povzročati
bližnjemu hudo v
kateri koli obliki.

Stalno bomo pozorni
na Božje zapovedi, ki
so povezane z našim
poklicem, z našo
poklicno dejavnostjo
in z okoljem, v
katerem živimo.

Prvi pogoj, da uresničimo krščansko
ljubezen, je ta, da nikoli ne kršimo Božjih
zapovedi.
Poleg tega bomo pozorni na to, kar je
duša, gibalo in namen vseh zapovedi.
Kakor smo videli, nas hoče vsaka od njih
pripeljati do vse bolj budne, vse bolj
občutljive, bolj spoštljive in tudi bolj
konkretne ljubezni do naših bratov.

Hkrati bomo v sebi
razvijali duha
nenavezanosti nase,
zmeraj bolj bomo
premagovali razne
oblike sebičnosti,
kar je sad
udejanjanja
krščanske ljubezni.

Tako bomo spolnili Božjo
voljo “v polnosti”; Bogu
bomo dokazali svojo
ljubezen v obliki, ki mu je
najbolj všeč.

»Ljubezen je izpolnitev postave.«
(Rim 13, 10)

To je bila tudi izkušnja odvetnika,
ki je zaposlen na Ministrstvu za
delo. Takole pripoveduje:

»Nekega dne sem pokazal lastniku nekega podjetja prijavo,
da delavci niso bili plačani po veljavnih predpisih. Po
štirinajstih dneh raziskovanja sem našel dokumente, ki so
pričevali o teh nepravilnostih. Prosil sem Jezusa za moč, da
bi bil zvest njegovim besedam, ki od mene zahtevajo, da sem
pošten in hkrati orodje njegove ljubezni.

Lastnik se je ob dokazih branil z besedami, da se mu zdijo določeni
zakoni nepravični. Rekel sem mu, da naših napak ne moremo
opravičevati z nedoslednostmi drugih. Iz nadaljnjega pogovora pa sem
razumel, da kakor jaz tudi on nosi v sebi potrebo po pravičnosti in
enakosti, vendar se je dal zavesti svoji okolici.

Nazadnje mi je rekel: “Lahko bi me bili ponižali in potolkli,
pa tega niste storili. Zato je moja moralna dolžnost, da
začnem znova.” Ker pa ga je že čakala nova obveznost, ni
bilo časa, da bi sestavila zapisnik o prekršku. Tedaj je vzel
kos čistega papirja in ga podpisal kot dokaz, da je
pripravljen začeti delati drugače.«

»Ljubezen je izpolnitev
postave.«
(Rim 13, 10)

“Parola di Vita”, mesečna izdaja Gibanja fokolarov.
Besedilo: Chiara Lubich
Grafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia - Italia)