Slide 1

Nefarmakološki ukrepi za
zdravljenje arterijske hipertenzije

Mateja Bulc


Slide 2

Arterijska hipertenzija
 pri nastanku kroničnih nenalezljivih bolezni zelo
pomembna
 krvni tlak eden od najpomembnejših dejavnikov
tveganja za nastanek in razvoj ter usodne zaplete
srčno-žilne bolezni
 prevladujoča srčno-žilna bolezen v razvitem svetu,
predvsem pri starejših prebivalcih
 tesno povezano z načinom življenja populacije in z
nekaterimi spremenljivimi fiziološkimi dejavniki
 odpravljanje dejavnikov tveganja srčno-žilne bolezni je
dokazano zmanjšalo zbolevanje in umiranje


Slide 3

Presečna študija CINDI
delež zvišanega krvnega tlaka
18,9% leta 1990
26,9% leta 1996
20,6% leta 2002!


Slide 4

Smernice vodenja
 zadnjih 10 let namenjajo vedenjskim vzorcem
oziroma načinu življenja posameznika veliko
pozornost
 odpravljanje dejavnikov tveganja življenjskega
sloga
 pri že ugotovljeni bolezni kot tudi pri vseh
navidez še zdravih posameznikih z velikim
srčno-žilnim tveganjem


Slide 5

Napovedni dejavniki za zvišan krvni tlak
 biološki: spol, starost in družinska
obremenjenost
 dejavniki okolja: socio-ekonomski, kulturni,
zgodovinski, politični, geografski, klimatski
 dejavniki življenjskega sloga


Slide 6

Dejavniki življenjskega sloga





tvegano pitje alkoholnih pijač
hrana, bogata s soljo
telesna neaktivnost
prekomerna telesna teža


Slide 7

Zdravljenje brez zdravil
 VEDNO pričnemo zvišan krvni tlak zdraviti
nefarmakološko, brez zdravil, razen v življenje
ogrožujočih stanjih
 CILJI:
 dolgoročno in največje možno zmanjšanje srčno-žilnega in
ledvičnega zbolevanja in umrljivosti
 odpravljati in/ali nadzorovati vse prisotne dejavnike tveganja
 odpravljati že nastale okvare tarčnih organov,
 zdraviti pridružene bolezni
 ustrezno, redno nadzorovati krvni tlak


Slide 8

Izboljšanje življenjskih navad
 dokazano koristno v primarni preventivi AH
 nujno pri nadzoru hipertenzije in dejavnikov
tveganja:







prenehanje kajenja
normalizacija telesne teže
omejitev vnosa soli
zmanjšanje prevelikega uživanja alkohola
redna telesna aktivnost
uravnotežena, zdrava prehrana


Slide 9

Zdrava prehrana


Slide 10

Dosoljevanje hrane
 Natrijev klorid:
 viša krvni tlak, če ga zaužijemo več kot 100 mmol/dan = >6g
NaCl
 mehanizma delovanja še niso pojasnili, < raven
natriuretičnega hormona v plazmi in izboljšan
betaadrenergični odgovor
 zamenjava NaCl s KCl znižala krvni tlak, predvsem pri
starejših hipertonikih

 < soli:







poveča učinkovitost antihipertenzivnih zdravil
zmanjša izplavljanje kalija z diuretiki
regresija hipertrofije levega prekata
zmanjšanje proteinurije
zmanjšanje izločanja kalcija z urinom
zaviranje osteoporoze, sive mrene itn


Slide 11

priporočilo


Slide 12

 omejitev vnosa Na na cca 100 mmol dnevno
 2,4 g Na = 6 g NaCl = kavna žlička kuhinjske soli

 okus jedi izboljšujemo z dišavnicami
 odsvetujemo dosoljevanje, uživanje močno
soljenih prehrambenih izdelkov, konzervirane
hrane ipd.
 priporočamo pripravljanje jedi iz naravnih
sestavin, ki vsebujejo več kalija


Slide 13

zdrava prehrana


Slide 14

 več sadja in zelenjave
 več rib
 malo maščob (čim manj nasičenih maščob in
holesterola):
 uravnotežen vnos in poraba energije
 delež maščob v prehrani naj ne preseže 15 (pri debelih pod
15%) do 30% celotnega vnosa energije
 nasičene maščobne kisline pod 7%, največ do 10%, večkrat
nenasičene maščobne kisline 3 do 7 %, ostalo energijo naj
pokrijejo enkrat nenasičene maščobne kisline
 holesterola naj bo manj kot 300 mg na dan, pri ogroženih pa
manj kot 200
 ogljikovi hidrati naj pokrijejo 55 do 75 % dnevnih energetskih
potreb, čim več naj bo sestavljenih (škrob, celuloza) in čim
manj enostavnih (sladkor)
 vlaknin potrebujemo vsaj 25 g na dan
 beljakovine naj pokrivajo 10 do 15 % energetskih potreb
dnevno


Slide 15

zmerno pitje alkohola


Slide 16

Razmerje med uživanjem alkohola, višino
krvnega tlaka in prevalenco arterijske
hipertenzije v populaciji je linearno
Tvegano pitje alkohola povečuje tveganje za
možgansko kap ter zmanjšuje učinkovitost
antihipertenzivnega zdravljenja


Slide 17

priporočilo


Slide 18

omejitev uživanja alkohola na največ:
 20 do 30 g alkohola/dan za moške=2 enoti
 10 do 20 g alkohola/dan za ženske= 1 enota
(1 enota je 1 dl vina, malo pivo ali šilce
žganja)


Slide 19

normalna telesna teža


Slide 20

Prekomerna telesna teža (ITM  25 kg/m2)
in debelost (ITM  30 kg/m2):
 predisponirajoča dejavnika za zvišan krvni tlak in arterijsko
hipertenzijo
 neodvisni dejavnik tveganja za srčno-žilno bolezen in za
nastanek drugih dejavnikov tveganja: motnje v presnovi
maščob in sladkorno bolezen
 povečujeta tveganje za prezgodnjo smrt

direktna zveza med dozo in odgovorom: več teže
izgubi posameznik, bolj se bo znižal krvni tlak in
dalj časa bo ostal nizek, če bo redno telesno
aktiven


Slide 21

Razmerje obsega pasu in bokov
 > 0,95 pri moških oziroma >0,85 pri ženskah
 obseg pasu > 102 cm pri moških in > 88 cm pri
ženskah
 centralni tip debelosti oz abdominalna debelost
povečuje ogroženost
 ne glede na indeks telesne mase:
 dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in žilja,
neodzivnost na inzulin, sladkorno bolezen,
dislipidemije in hipertrofijo levega prekata


Slide 22

priporočilo


Slide 23

Svetujemo
 normalizacijo oz.vzdrževanje normalne telesne
teže


Slide 24

gibanje


Slide 25

 telesna neaktivnost je neodvisni napovednik umrljivosti
zaradi srčno-žilnih bolezni
 pomembna nefarmakološka intervencija v zdravljenju
arterijske hipertenzije

 blaga in zmerna telesna aktivnost znižujeta sistolični KT
za približno 5-11 mmHg in diastoličnega za 3-8 mmHg
 redna vadba, posebno hoja je obratno sorazmerna s
telesno težo, indeksom telesne mase, razmerjem
pas/boki, krvnim tlakom, koncentracijo inzulina,
holesterola in trigliceridov


Slide 26

priporočilo


Slide 27

 redna zmerna aerobna telesna dejavnost: hoja,
tek, plavanje, kolesarjenje
 traja naj 30 do 45 minut
 večino dni v tednu, vsaj trikrat tedensko

 dinamična, izotonična vzdržljivostna vadba bolj
učinkovita kot statična


Slide 28

Vrste vadbe:
 intenzivna TD
 nad 60% maksimalne aerobne kapacitete, cca 70% maksimalnega
pulza
 (tek po stopnicah, hitro kolesarjenje, skupinske igre z žogo,
aerobika....)
 zmerna TD
 40-60% maksimalne aerobne kapacitete, 50-70% maksimalnega
pulza
 (hitra hoja, golf, tenis, ples, telovadba, zmerna aerobika....)
 blaga TD
 pod 40% maksimalne aerobne kapacitete, pod 50 maksimalnega
pulza
 (počasna hoja, dnevna opravila...)


Slide 29

toda-


Slide 30

!!
 ni povsem brez nevarnosti
 zapleti kot npr. nenadna srčna smrt, miokardni
infarkt, poškodbe mišic in sklepov itd.
 ZATO:
 vse ogrožene
 vse, ki so bili doslej malo aktivni
 moški starejši od 40 let, ženske od 50 let

pred pričetkom vadbe obremenitveno testiramo


Slide 31

nekajenje


Slide 32

Kajenje
 blago vpliva na višino krvnega tlaka
 pomembno zmanjšuje učinek nekaterih
antihipertenzivnih zdravil, predvsem zaviralcev beta
 močno zveča celotno tveganje za srčno-žilne bolezni
pri bolnikih s hipertenzijo
Opustitev kajenja je verjetno najpomembnejši
ukrep za preprečevanje srčno-žilnih in drugih
bolezni


Slide 33

priporočilo


Slide 34

 vsem bolnikom s hipertenzijo svetujemo
opustitev kajenja
 po potrebi svetujemo uporabo nadomestkov
nikotina ali buspirona
 ne vplivajo na zdravljenje hipertenzije


Slide 35

preventiva


Slide 36

štiri ravni preventivnih ukrepov





primarno-primarna ali primordialna
primarna (preprečevanje nastanka bolezni)
sekundarna (preprečevanje pojava izražene oblike bolezni)
terciarna raven ( preprečevanje posledic že izražene bolezni)

Končni cilj:
vzpostaviti za zdravje ugodne razmere ali vsaj
vrniti organizem v stanje, v kakršnem je bil poprej,
pred pojavom bolezni


Slide 37

v zdravljenju AH
primarna preventiva:
z zdravim načinom življenja preprečujemo
nastanek dejavnikov tveganja (debelost, telesna
neaktivnost, soljenje...)

sekundarna preventiva:
z odstranjevanjem dejavnikov tveganja
znižujemo krvni tlak hipertonika


Slide 38

zaključek


Slide 39

 5 – 10 % hipertonikov se z nefarmakološkimi ukrepi
krvni tlak normalizira, predvsem v primerih blage
hipertenzije
 sploh ni potrebno poseči po zdravilih

 Dobrobiti:







normalizacija krvnega tlaka pri manjšem odstotku hipertonikov
zmanjšana potreba po zdravilih
boljše učinkovanje zdravil
zmanjševanje celovitega srčno-žilnega tveganja hipertonika
kakovost življenja se (večini) hipertonikov poveča
izboljša se sodelovanje med bolnikom in zdravnikom, ko
bolnik ugotovi, da ni »stranka«, ampak partner v procesu
zdravljenja in vodenja kronične bolezni


Slide 40

vodenje in zdravljenje večine bolnikov z
zvišanim krvnim tlakom
 sodi v ambulanto družinske medicine
 zdravnik mora





prepoznati in opredeliti arterijsko hipertenzijo
oceniti bolnikovo celotno ogroženost
pričeti zdraviti z nemedikamentoznimi ukrepi
bolnika z boleznijo in priporočenimi ukrepi čim bolj
natančno seznaniti
 zdravljenje informiranega bolnika lažje, uspešnejše in
kakovostnejše


Slide 41

Upoštevati moramo:









celotno bolnikovo zdravstveno stanje
urejenost krvnega tlaka
prizadetost tarčnih organov
bolnikov način življenja
bolnikove želje in zadržke
pridružene bolezni, pa tudi njegovo celotno ogroženost
morebitne stranske učinke zdravljenja
bolnikovo delo in obremenitve na delovnem mestu

 presoja vselej resna in strogo individualna!


Slide 42

Hvala za pozornost!