Transcript DUNJA OBERSNEL KVEDER MARTIN TOTH URESNIČEVANJE ČLOVEKOVIH PRAVIC OBOLELIH IN ONEMOGLIH 10.06.2013 Okrogla miza DS PRAVICE STAREJŠIH Spoštovanje človekovih pravic bolnih in onemoglih Načela zagotavljanja človekovih pravic v zvezi.

DUNJA OBERSNEL KVEDER
MARTIN TOTH
URESNIČEVANJE ČLOVEKOVIH
PRAVIC OBOLELIH IN ONEMOGLIH
10.06.2013
Okrogla miza DS PRAVICE
STAREJŠIH
1
Spoštovanje človekovih pravic
bolnih in onemoglih
Načela zagotavljanja človekovih pravic v zvezi z
zdravjem uresničujejo posamezne države na
različne načine in sicer z ustrezno gospodarsko,
socialno, davčno, okoljsko, zaposlitveno in
drugimi politiki. Zdravstveno in z njo povezano
socialno varnost prav tako uresničujejo na
različne načine.
V srednji Evropi je najbolj znan model socialnih
zdravstvenih zavarovanj, ki ga poznamo tudi v
Sloveniji.
Značilnosti socialnega
zdravstvenega zavarovanja
- solidarnost med mladimi in starimi, zdravimi in
bolnimi, premožnejšimi in socialno šibkejšimi,
- enakost v obveznost in pravicah, vsak prispeva
enak delež svojega dohodka in uveljavlja
pravice v odvisnosti od utemeljenih potreb;
- odsotnost razlikovanja med ljudmi, pravičnost
glede dostopnosti, obravnave ali na druge
značilnosti,
- visoka stopnja varstva pravic zavarovanih oseb
3
Spoštovanje temeljev socialnega
zavarovanja
- je v interesu vsega prebivalstva;
- vpliva na varnost, počutje in zadovoljstvo ljudi;
- prispeva k napredku in razvoju družbe
- je še posebej v interesu starejših , ki so
potencialno bolj izpostavljeni možnosti, da
zbolijo in da stroški zdravljenja ogrozijo njihovo
socialno varnost in eksistenco
4
Uresničevanje načel javnega
zdravstvenega zavarovanja je naloga
države
Ta zagotavlja delovanje sistema z zakonodajo, z
organizacijo javne zdravstvene dejavnosti,
vzpostavitvijo javnega zdravstvenega
zavarovanja, z ekonomskimi pogoji za
dostopnost do storitev krepitve, ohranitve in
povrnitve zdravja, za uresničevanje načel
solidarnosti, nediskriminatornosti in varstvo
pravic.
5
Najpogostejša kršenja načel
solidarnosti
- omogočanje (pravno in v praksi!) izmikanja
izpolnjevanju obveznosti do javnega
zavarovanja (neplačevanje prispevkov s strani
zavezancev!)
- omogočanje neupravičenih razlik v obveznostih
(prispevne osnove in stopnje!), „socialna kapica“
Vse to gre v škodo drugih, vpliva na omejevanje
dostopnosti do storitev, na uresničevanje
zakonsko predpisanih pravic in varnost bolnih,
onemoglih in socialno šibkejših
6
Te nedoslednosti vplivajo na
spoštovanje pravic bolnih
- zmanjšujejo materialne okvire za uresničevanje
pravic;
- zmanjšujejo dostopnost do zdravstvenih storitev
in primerne obravnave;
- povečujejo obremenitve drugih,
- neredko povzročajo in vodijo v „samoplačništvo“
tudi za storitve, ki jih zagotavlja javni sistem
7
Solidarnostni zdravstveni sistem naj
bi bil javni in nepridobitni
Javni sistem ne bi smel zasledovati ciljev večjega
dohodka, temveč čim večjega zadovoljevanja
potreb ljudi in doseganja čim boljšega zdravja.
V pridobitno naravnanem sistemu ni mogoče
zagotoviti ustrezne zdravstvene in socialne
varnosti bolnih in onemoglih ali vsaj ne vseh.
Zato mora biti javni sistem jasno ločen in
razmejen od privatnega sistema, po virih,
stroških, prihodkih, sredstvih, izvajalcih itd.
8
Še več je kršenja pravic na
individualni ravni
Gre za pojave kot so:
- nespoštovanje čakalne liste in dobe;
- neopravičene zahteve po doplačilih za
„nadstandard“,
- preusmerjanje pacientov v samoplačniške
ambulante;
- odklanjanje pacientov, ker je „program že
dosežen;
9
In kako ukrepati za varstvo pravic ?
1.Dosledno pravno in dejansko uresničevanje
načel socialnih zavarovanj in javne zdravstvene
dejavnosti ter nalog države ter ZZZS
2. Boljši in učinkovitejši nadzor, inšpekcije
3. Boljše informiranje pacientov o njihovih
pravicah; pomoč s strani društev, organizacij itd.
4. Učinkovitejše varstvo pravic pri izvajalcih in v
zavarovanju
5. Javno objavljanje primerov kršitev in
opozarjanje javnosti na le te
10