Transcript Božično molitveno bogoslužje 5

MOLITVENO BOGOSLUŽJE ZA BOŽIČ, št. 6
Pojdimo torej v Betlehem!
(Lk 2, 15)
"Božič je zato, da nas prebudi v globinah naše
duše in srca, da se dotakne src, ki so morda
pozabila ali zdvomila, da so ljubljena in da so
sposobna ljubiti."
p. Pavle Jakop
Božič se dotakne tam, kjer je duša najbolj prosojna
in dojemljiva, pa tudi ranljiva in ranjena,
izropana ter lačna.
Tam, kjer se je zdelo že pozabljeno in
odčustvovano, se dotakne naših sanj iz otroštva
in sproži roke, da bi objele dom, ljubljene,...
vse, prav vse, sproži roke, da bi objele Boga,
ga stisnile k sebi, ga ljubkovale, rotile, mu očitale
in ga slavile.
Božič vstopa v mojo in tvojo votlino čakanja,
neuslišanosti, greha in nemoči, da prižge na
njenem vhodu povsem drobno lučko,
ki naju vabi k izhodu, k življenju in občestvu,
vabi iz neplodnosti zime k prihodnosti ....
ki naj bo vsa ožarjena s to drobno lučko, zate,
za vse tvoje, za vse ljudi!
Leto je naokrog… in že je tu božič –
praznik rojstva Božje ljubezni!
Za kristjane – eden od največjih praznikov.
Sam Bog se je učlovečil iz ljubezni do nas,
da bi nas odrešil, da bi z nami delil človeško življenje.
Božič je bil že od nekdaj osebno in družinsko doživetje –
praznik navznotraj – stik z Bogom.
V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.
Spavaj, Božje Detece!
Naj ti bo lepo med pastirci,
ki te vdano ljubijo toplo.
O, poslušaj pesmico,
pesmico srca,
ki prepeva
jo pastirček
ti iz duše dna.
S svojo Božjo Mamico
tu pri nas stanuj!
Vse je tvoje,
kar imamo,
ti nam gospoduj!
Iz bogate slovenske božične zakladnice
Odlomek iz evangelija:
V istem kraju so pastirji prenočevali na prostem
in čez noč stražili pri svoji čredi.
Gospodov angel je stopil k njim
in Gospodova slava jih je obsijala.
Zelo so se prestrašili.
Angel pa jim je rekel: »Ne bojte se! Glejte, oznanjam
vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo. Danes se vam je
v Davidovem mestu rodil Odrešenik, ki je Mesija,
Gospod. To vam bo v znamenje: našli boste dete,
povito in položeno v jasli.«
In nenadoma je bila pri angelu množica nebeške vojske,
ki je hvalila Boga in govorila:
»Slava Bogu na višavah
in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji.«
Ko so angeli šli od njih v nebo, so pastirji govorili drug
drugemu: »Pojdimo torej v Betlehem in poglejmo to,
kar se je zgodilo in kar nam je sporočil Gospod!«
Hitro so odšli tja in našli Marijo, Jožefa
in dete, položeno v jasli.
Ko so to videli, so povedali o besedi, ki jim je bila rečena
o tem otroku. In vsi, ki so slišali, so se začudili temu,
kar so jim povedali pastirji. Marija pa je vse te besede
shranila in jih premišljevala v svojem srcu.
In pastirji so se vrnili ter slavili in hvalili Boga za vse,
kar so slišali in videli, tako, kakor jim je bilo rečeno.
Lk 2, 8-20
Po kratki tišini:
O, vsi mi, ki v srcu goreče pričakujemo odrešenje,
svobodo in mir, pridimo in se srečajmo z Detetom,
ki je rojeno iz Marije: on je Bog, naš Odrešenik,
edini vreden tega imena, edini Gospod.
Rojen je za nas, pridite, molimo!
papež Janez Pavel II.
Bogoslužje nadaljujemo z molitvijo desetke rožnega venca:
Ki si ga Devica rodila.
Prva resnica, ki jo je treba prav za božič zelo poudariti,
o našem Bogu je ta: naš Bog ima svoj obraz in svojo izkaznico,
ima svoje ime in svoj priimek, to je Jezus Nazarečan,
ima datum in kraj svojega rojstva,
to je začetek našega štetja, v Betlehemu v Judeji,
ima svojo mater in svojega očeta,
to sta Devica Marija in Sveti Duh,
ima svoje mere in svojo postavo,
ima svoj življenjepis in svojo zgodovino.
Naš Gospod Jezus Kristus je oseba.
To ni nekakšna zamegljena in oslepela sila,
temveč je živa in čuteča oseba,
ki ima svoje obličje in svoje poteze,
ki ima svoje oči in svoj pogled,
ki ima svoje srce in svojo zalogo ljubezni.
Je oseba, ki hodi in potuje,
ki dela in pozdravlja z rokami,
je človek, ki je lačen in žejen
in utrujen in zaspan,
ki ljubi, upa in veruje,
ki poje in se joče,
ki se veseli in žaluje.
To resnico lahko štejemo za temeljno značilnost naše vere:
ne verujemo v nekaj, temveč v nekoga,
ne upamo v nekaj, temveč v nekoga,
ne ljubimo nekaj, temveč nekoga,
ne praznujemo rojstva neke kozmične energije,
ampak Boga.
Prošnje za osebne ali splošne potrebe. Na prošnje odgovarjamo:
Prosimo te, usliši nas!
V razmislek:
Če kdaj, potem za božič naša dobrota ne bi smela biti maska,
ampak izraz odprtega srca.
Ob prazniku Jezusovega rojstva
si vtisnimo v srce sedem svetopisemskih svetov,
ki so zapisani v pismu Rimljanom (Rim 12,9-11)
in nakazujejo, kaj je odprto srce:
1. "Odklanjajte zlo."
Samo kdor se zaveda, da ga Bog ljubi, zmore odklanjati zlo.
2. "Oklepajte se dobrega."
Kadar človek stori dobro delo, ne da bi mu bilo treba,
se Bog ozre navzdol, se nasmehne in pravi:
»Že samo za ta trenutek je bilo vredno ustvariti svet«!
3. "Drug drugega ljubíte z bratovsko ljubeznijo."
So dnevi, ko se imamo preprosto radi.
So trenutki, ko je treba na novo začeti
in so trenutki, ko je treba nekoga preprosto objeti!
4. "Tekmujte v medsebojnem spoštovanju."
Spoštujmo druge ljudi. To načelo naj bo v nas kot prvo.
Spoštovanje pomeni videti drugega v Božji luči.
5. "Ne popuščajte v vnemi."
Tu vnema pomeni skrbno zanimanje za nekoga,
skrb za drugega: Ali je kdo doživel Božjo ljubezen,
ne vidim po tem, kako govori o Bogu,
marveč po tem, kako govori o soljudeh.
6. "Bodite goreči v duhu."
Naš duh naj vre, ne bodimo mlačni, leni, zdolgočaseni,
kot tisti, ki nikoli ne najdejo časa, da bi se zavzeli,
in znajo zmeraj najti kakšen izgovor. Bodimo goreči!
7. Sedmi svet je odločilen: "Služite Gospodu!"
To pomeni, da apostol Pavel ne daje nasvetov,
ki bi urejali samo človeške odnose,
ampak želi, da prepoznamo v vsakem odnosu njega,
ki stoji za vsem, Jezusa.
Jezusa, ki nam ponavlja: "... ste meni storili."
Zaradi Jezusa se za letošnji božič
in za vedno oklenimo dobrote!
Uvod v očenaš:
Obstaja čudovito, skrivnostno pravilo, da tri stvari po
katerih v življenju najbolj hrepenimo – srečo, svobodo in
notranji mir – vedno pridobimo tako,
da jih podarimo nekomu drugemu.
Kristjani svobodo, mir in radost bližnjim podarjamo tako,
da se ljubimo med seboj in da drug za drugega molimo.
Ta očenaš bom zmolil zate!
Oče naš…
Bogoslužje zaključimo z naslednjo mislijo:
Praznovanje božiča bo hitro minilo.
Kaj bo po njem ostalo v našem življenju?
Marsikaj moramo začeti drugače.
Marsikaj v zvezi z Bogom moramo globlje doživeti
in preiti od dobrih želja k dejanjem.
Zaliti moramo svoje gorčično zrno vere
in očistiti svojo ljubezen do Boga in do sočloveka.
Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu…
Pripravila: dr. Mojca Bertoncel, tajnica Škofijskega urada za laike Nadškofije Ljubljana
PowerPoint predlogi: splet
Besedila zbrala: Igor Dolinšek, p. Marjan Čuden OFM