Transcript Document

Univerza v Ljubljani,
Pedagoška fakulteta,
Didaktika tehnike I
Janez Jamšek
[email protected]
www.jjamsek.net
Ljubljana, 2013
Pregled
1 Uvod
2 Načrtovanje učne enote
3 Artikulacija učne ure
4 Pisanje učne priprave
5 Členek
6 Multimedija pri poučevanju
7 Literatura
8 Diskusija
1 Uvod
5. NATURALIZACIJA
3. PRECIZNOST
(ocenjevanje)
1. IMITACIJA
2. MANIPULACIJA
4. ANALIZA
(razvrščanje opravil)
1 Uvod
- znanje
- razumevanje
- uporaba
- analiza
- sinteza
- vrednotenje
1 Uvod
LETNO NAČRTOVANJE POUKA, VARNOST V PROMETU
• Se seznani s prostori za tehniko in tehnologijo, pravili in pogoji za varno delo
ZNANJE
Naštej pravila in pogoje za varno delo.
RAZUMEVANJE
Razloži uporabo zaščitnih rokavic.
UPORABA
Imaš daljše lase in ohlapne rokave. Kaj storiš, da zadovoljiš pravilom in pogojem za varno delo?
ANALIZA
Na stroju za vrtanje si opazil napako. Kakšne so lahko posledice?
SINTEZA
Določi pravila in pogoje za varno delo z nožem za papir.
VREDNOTENJE
V zvezi s pravili in pogoji za varno delo določi katera delavnica je varnejša.
1 Uvod
Ko sedemo na sredino gasilske lesene klopi, se klop za malenkost
povesi, ker:
2 Načrtovanje učne enote
Pripravljanje učnih enot (UE) (mikro plan):
Pogoj: • dobro izdelana letna priprava
• dobro didaktično oblikovane učne teme
Vsaka učna ura
natančno določeno mesto
glede na učno snov
Najprej:
• osnovni cilji
• naloge
doseči določene operativne
vzgo.-izob. cilje
potrebno poznati mesto UE v okviru UT
2 Načrtovanje učne enote
Pripravljanje učnih enot (UE)
(mikro plan):
Vsaka priprava učne enote mora biti:
• strokovna ali vsebinska priprava
• pedagoška
• organizacijska in materialno-tehnična priprava
2 Načrtovanje učne enote
Strokovna priprava
Kaj?
Zajema poznavanje vsebin, ki jih bo učitelj obravnaval pri učni uri
Široko in temeljno znanje za potrebe:
• razlaganja
• pojasnjevanja
• utemeljevanja
• odgovarjanja na vprašanja
Razvoj znanosti in tehnike
Izpopolnjevanje
2 Načrtovanje učne enote
Pedagoška priprava
Kako?
Obvladovanje učnih vsebin je osnovni, vendar ne edini pogoj za
uspešno delo v razredu.
Učitelj zagotovi najučinkovitejši način dela pri obravnavanju učnih
vsebin.
Specialno-didaktična priporočila
2 Načrtovanje učne enote
Organizacijska in materialno-tehnična priprava
Ustvarjanje pogojev za uspešno delo učitelja in učencev
Ureditev delovnega mesta
Praktični pouk
preizkusiti
• učna sredstva
• druge tehnične naprave
S čim?
2 Načrtovanje učne enote
Uspeh pri poučevanju
je odvisen od pravilne izbire:
• strategij
• metod
• oblike dela
• učil
• učnih pripomočkov
2 Načrtovanje učne enote
Strategija pri pouku TiT
z njo določimo celotni potek obravnavane učne enote (teme)
Za pouk tehnike in tehnologije so primerne:
• preizkušanje tehnoloških lastnosti
• delovna naloga
• razstavljanje, analiza in sestavljanje tehničnih predmetov
• konstrukcijska naloga
• projektna naloga
2 Načrtovanje učne enote
Učne metode pri pouku TiT
način dela pri pouku
Vsaka metoda ima dvostranski pomen učitelj/učenec
Metode:
• demostracija: demonstracija vzorcev, postopkov, procesov, tehnologij
• laboratorijsko delo (praktično delo)
• projektna oblika dela: v razredu, ekskurzija, terensko delo, tabor
• opreacijska: izdelava shem, grafikonov, tabel, izdelava poročil, razstava
• delo s tekstom: učbenik, delovni list, delovni zvezek, programirana snov
• verbalna: učiteljeva razlaga, razgovor, učenčevo poročilo
2 Načrtovanje učne enote
Učne oblike pri pouku TiT
Učne oblike dela:
• frontalna
• individualna
• skupinska
• skupinska-diferencirana
• dvojice
• izkustveno učenje
60 %
30 %
2 Načrtovanje učne enote
Učila in učni pripomočki pri pouku TiT
Klasifikacija učil:
po namenu:
• demonstracijska učila (učitelj)
• manipulativna učila (učenci)
po načinu delovanja: • vizuelna
• avditivna
• avdio-vizuelna
Učni pripomočki so:
po specifičnosti razlikujemo nosilce informacij:
• učila in prenosnike informacij
• učna pomagala ali učne pripomočke
po načinu odražanja stvarnosti:
• originale v naravi ali izdelke
• nadomestke: modele, slike, filme, folije...
• projektor,
grafoskop,...
•(stroji
• naprave
• orodja
• drugo)
3 Artikulacija učne ure
Artikulacija ali členjenje
• etape
• faze
• postopke in operacije
Vsako sestavljeno delo razdelimo na več enostavnih in časovno krajših procesov
Artikulacija je lahko:
• logična: razčlenjevanje učne snovi na dele, primerne za prenos in učenje
• psihološka: proces razčlenimo na podlagi zakonitosti pedagoške psihologije
• didaktično-organizacijske: časovne enote razčlenimo na bistvene faze,
etape, postopke in operacije
3 Artikulacija učne ure
Etape učnega procesa
Herbart:
• analiza
• sinteza
• asociacija
• sistem
• metoda
Dewey:
• problem
• hipoteza
• planiranje dela
• izvajanje dela
• verifikacija hipoteze
Papotnik:
• uvajanje
• usvajanje
• urjenje
• ponavljanje
• preverjanje
3 Artikulacija učne ure
Faze učnega procesa
Uvodni del
uvajanje v
obravnavo
učne snovi
Glavni del
obravnava
učne snovi
Zaključni del
zaključek z
ugotavljanjem
rezultatov
vzgojno-izob.
dela
V vsakem delu učne ure se morajo čim bolj aktivirati vse intelektualne funkcije učencev
Tip učne ure:
• obravnava nove snovi
• ponavljanje
• utrjevanje
• sistematiziranje
• preverjanje znanja
• praktični pouk
3 Artikulacija učne ure
Učna ura
Vir [1]
3 Artikulacija učne ure
Etape učnega procesa
Papotnik:
• uvajanje
• usvajanje
• urjenje
• ponavljanje
• preverjanje
3 Artikulacija učne ure
Praktični pouk
Vir [1]
4 Pisanje učne priprave
http://uciteljska.net
4 Pisanje učne priprave
Učna priprava – vzorec 1
Izvajalec:
Andrej Starc
Datum:
21.4.2005
Ura:
1.ura (8:00 – 9:45)
Razred
7. devetletke
Učna tema:
električni krog in krmiljenje
Učni sklop:
vezje z več električnimi krogi
Učna enota:
spreminjanje smeri vrtenje motorja z dvema stikaloma
Učni cilji:
Razumejo delovanje menjalnega stikala
Znajo sestaviti vezje po narisani shemi
Razumejo delovanje tega vezja
Učne oblike:
delo v skupini
Učne metode:
Razlaga, razgovor, demonstracija
Učni pristop
Kognitivni pristop
Učna sredstva in pripomočki:
Elementi za sestavo vezja
Napajalnik (ŠMI-03)
Literatura:
Kocijančič S.: Tehnika in tehnologija 7
4 Pisanje učne priprave
Učna priprava – vzorec 1
DEJAVNOST UČITELJA
NAMEN/CILJ
vžig
Uvodna motivacija
Ponovitev
Cilj 1
Razdelava učne ure:
DEJAVNOST UČENCEV
Pozdrav.
Ko vstopim učenci vstanejo, da se umirijo in
skoncentrirajo na matematiko.
Odzdravijo in se usedejo
Predstavim jim današnjo uro
Poslušajo.
Ponovimo o elektriki, kar so se že naučili.
-električni krog
-smer toka
-električni motor
-napajanje
Odgovarjajo na zastavljena vprašanja!
Na tablo jim narišem shemo vezja z menjalnim
stikalom.
Ugotovijo kaj se dogaja, če spreminjamo lego
stikala.
Cilj 2
Sestavijo narisano vezje
Cilj 3
Ugotovijo, kaj se dogaja, če so stikala v
različnih legah
Izpolnijo tabelo v delovnem zvezku.
Razložijo delovanje vezja.
Odklop
Pospravijo elemente vezja na svoja mesta.
5 Členek
Gugalnica
Tečaj na vratih
Šestilo
5 Pisanje učne priprave - Členek
3 OPERATIVNI CILJI PREDMETA
3.1 ŠESTI RAZRED: 70 ur
3.1.4 TEHNIČNA SREDSTVA
PRENOS GIBANJA
1.učenec opredeli vrste gibanja
na različnih napravah in strojih
1.učenec opazuje in opiše gibanja na
različnih napravah in strojih
•opredeli vzvod in razloži
njegovo vlogo
•vzpostavi ravnovesje na
gugalnici z različnimi utežmi ali
dolžinami ročic
z gradniki sestavljanke sestavi model
gugalnice prevesnice
uporabi vzvod kot pripomoček za dviganje
bremen
•opredeli os, vrtišče, ročico,
členek in nihajni drog
•razloži nalogo osi in vrtišča
z gradniki sestavljanke sestavi model
gugalnice nihalke
•poišče vzvode pri raznih
napravah in strojih in razloži
njihovo vlogo
razišče kolo kot tehnično sredstvo in
določi posamezne strojne elemente
•razloži spreminjanje smeri in
hitrosti vrtenja s pomočjo
verižnega in jermenskega gonila
izdela model verižnega gonila
primerja verižno in jermensko gonilo
14
vrste gibanja
vsebine zastavimo kot
raziskovanje tehnike, npr.
igral na otroškem igrišču;
učenci proučijo
posamezna igrala in
izdelajo modele z
gradniki sestavljank;
delajo v dvojicah ali
manjših skupinah
vzvod
členek in gibanje
os, gred
oprema in vzdrževanje
kolesa
verižno gonilo
jermensko gonilo
ob raziskovanju kolesa
obnovijo in dopolnijo
znanja o varnostni opremi
kolesa ter pravila o
ravnanju v prometu.
opravijo manjše
nastavitve
5 Pisanje učne priprave - členek
Učna priprava – obrazec
5 Pisanje učne priprave - členek
5 Pisanje učne priprave - členek
5 Pisanje učne priprave - členek
5 Pisanje učne priprave - členek
5 Pisanje učne priprave - členek
5 Pisanje učne priprave - členek
Učna priprava – obrazec
5 Pisanje učne priprave - členek
5 Pisanje učne priprave - členek
5 Pisanje učne priprave - členek
2 USVAJANJE
2.1 Poimenovanje gugalnice
Ali kdo ve, kako se imenuje takšna gugalnica (gugalnica nihalka)? Zakaj se tako imenuje?
Preberimo navodilo prve naloge.
2.2 Sestavljanje
Pa se kar lotimo sestavljanja (I1, P1).
Razdelim konstrukcijsko sestavljanko »Fischer Technik«.
2.3 Predstavitve dela
Vsaka skupina poroča o svoji gugalnici nihalki (izvedbi in delovanju) (I2, V1).
Učence opozarjam, da komentirajo, kako je pritrjen sedež gugalnice; ali so vsi upoštevali
navodilo, da mora biti sedež togo pritrjen, naj bo gibljiv in da omogoča gugalcu, da je ves čas
v vodoravni legi in kako so rešili ta problem.
2.4 Poimenovanje delov gugalnice
Poglejmo kaj pravi dalje navodilo 1. naloge. Zapišimo sestavne dele modela gugalnice:
osnovna plošča, opornika, os, nihajna drogova, sedež, členek.
Učence spodbujam, da sami povedo kar znajo ter pokažejo posamezen del na modelu, si to
zapišejo in označijo na učnem listu. Jaz nato vse še enkrat jasno ponovim.
2.5 Vrste členkov
5 Pisanje učne priprave - členek
2.5 Vrste členkov
Dobro, kaj pravi naslednja naloga? Kateri dve vrsti členkov poznaš?
kroglasti – omogoča gibanje v vseh smereh,
valjasti – omogoča gibanje samo v eno (oz. dve smeri, mišljeno v 3D prostoru).
Z metodo demonstracije pokažem več primerov - kroglasti členek pri mizarski sponi, valjasti
členek na švicarskemu nožu, škarjah in sponki pri smučarskih čevljih.
5 Pisanje učne priprave - členek
3 URJENJE
3.1 Uporaba členkov
Rešimo še tretjo nalogo na učnem listu.
Na učnem listu rešimo 3. nalogo, kjer je treba pretehtati, katero vrsto členka
predstavlja dana stvar. Vse to rešimo skozi pogovor.
Nadaljujmo s 4. nalogo.
Prav tako z metodo pogovora razmislimo, kje vse še uporabljamo členke.
Tudi jaz sem zbrala nekaj primerov uporabe členkov in si jih kar poglejmo.
Prosojnica (Priloga V.2)
5 Pisanje učne priprave - členek
4 PONAVLJANJE
Ker se že bliža konec ure, bomo na hitro ponovili, kaj smo se naučili to uro:
I2 (2): Kako deluje gugalnica nihalka.
I3, M1 (1): Naštejte osnovne dele gugalnice nihalke.
Na modelu gugalnice (pokažejo in poimenujejo).
I4 (1): Kateri vrsti členkov smo danes spoznali? Naštejte
vsaj dva!
5 Pisanje učne priprave - členek
5 PREVERJANJE
I4, M1 (1): Kako imenujemo gibljivo zvezo dveh ali več delov?
I4 (2): V katere smeri je možno gibanje pri kroglastem členku?
I5 (3): Imamo radijski sprejemnik. Katere vrste členek bi uporabili, da bi vam omogočil kar
najboljši sprejem radijskega signala?
I5 (4): Kako se lahko premika vzvratno ogledalo in na kakšen način lahko dosežemo takšno
gibanje?
Prosojnica (Priloga V.3)
5 Pisanje učne priprave - členek
6 NAVEZAVA NA NASLEDNJO UČNO URO
Naslednjo uro bomo poiskali vzvode in razložili njihovo vlogo
5 Pisanje učne priprave - členek
V. PRILOGE
učni list
tabelska slika
dodatna učna snov
naloge...
VI. EVALVACIJA IZVEDBE DIDAKTIČNE ENOTE PRILOGE
Kratko zabeležite ugotovitve, ki jih želite upoštevati pri
naslednjih izvedbah didaktične enote in bodo osnova za
evalvacijo didaktičnega sklopa.
6 Multimedija pri poučevanju
KAJ JE MULTIMEDIJA?
Media (latinsko): medium - zlata sredina.
Medija kot orodje - posrednik med uporabnikom in informacijo, ki jo ustvarimo,
prejmemo, shranimo, manipuliramo ali razširimo
"Vsak medij predstavlja povečanje neke človeške sposobnosti" (M. McLuhan)
6 Multimedia pri poučevanju
Multimedija je integracija več medijev v celoto za posredovanje različnih
informacij, vsebinskih sklopov in izobraževalnih programov
ABC
Besedilo
Grafika
Zvok
Slika
Video
6 Multimedia pri poučevanju
Pet čutov:
• vidimo
• slišimo
• čutimo
• vohamo
• okusimo
Kako najlaže usvojimo novo sporočilo?
• 35% ljudi vizualno: slikovni mediji, grafično obdelani podatki, video, film...
• 25 % ljudi auditivno: najlaže jih učimo z razlago in opisi določenih situacij...
• 40 % ljudi kinestetično (čustveno gibalno metodo): lastni zapiski, demonstracije, vaje, delo v
skupinah
(Rose in Goll, 1993)
Glede na spoznanja se lahko vprašamo:
• katere učne cilje želimo doseči?
• kakšna je narava vsebin, ki omogočajo doseganje teh ciljev?
• kakšne izkušnje imajo potencialni udeleženci učnega procesa glede teh ciljev in vsebin?
• kakšne so psihofizične značilnosti udeležencev (motivacija, učljivost, mentalna zbranost, razvitost
posameznih inteligenc)?
• kakšne sposobnosti ima učitelj?
• katere medije udeleženci že poznajo in se nanje dobro odzivajo?
6 Multimedia pri poučevanju
Naloga učitelja je pomagati udeležencem pri učenju
Uporaba avdiovizualnih medijev (video, računalnik z računalniškim programom, diaprojektor z diapozitivi,
grafoskop s prosojnicami,....) omogoča bolj učinkovito podajanje informacij
Avdiovizualne medije uporabljamo v izobražeavnju tam, kjer so učinkovitejši od človeka
Kateri medij uporabiti?
• mediji niso čudežna sredstva, ki nam bodo pomagala pri kakršni
koli učni težavi
• so le eno od učnih sredstev, ki jih imamo na voljo pri poučevanju.
• vsak medij ima svoje prednosti in slabosti - deloma odpravimo z
povezovanjem različnih medijev - multimedijski pristop k
poučevanju.
6 Multimedia pri poučevanju
VEŠPREDSTAVNOST PRI POUKU TEHNIKE
Za izboljšanje komunikacije pri pouku in
omogočanje sprejemanja informacij po vseh kanalih
(avdio, video,...) učitelji že vrsto let uporabljamo
različne medije.
PC omogoča vse več posrednega poučevanja,
katerega delež je v naših šolah razmeroma majhen.
omogočeno je celostno učenje
olajšamo razumevanje in izboljšanje pomnjenja
omogoča razvijanje številnih sposobnosti:
• verbalno sposobnost,
• izražanje svojih vtisov, mnenj in občutkov po ogledu predstavitve,
• matematično logično mišljenje: razčlenjevanje napak, logično sklepanje in reševanje
problemov,
• vizualno prostorsko predstavo: predstavitev prostora in dejavnosti
• priklic že predvajanih prizorov (ponavljanje in utrjevanje), izdelava miselnih vzorcev,
• glasbeno sposobnost: glasbena spremljava, tonska sporočila ,
• psihomotorične sposobnosti, npr.:ponovitev predvajanih prizorov v realnem laboratoriju,
improvizacija,
• sposobnost skupinskega dela: razprava, skupinsko reševanje nalog, razčlenjevanje
dejavnosti ali vedenja drugih kot vodilo za svojo dejavnost, primerjava s svojimi izkušnjami
6 Multimedia pri poučevanju
VEŠPREDSTAVNOST PRI POUKU TEHNIKE
Z računalnikom lahko (T. York):
• prikazujemo gibljivo sliko
• prenašamo izkušnje in približujemo učno komunikacijo neposrednemu doživetju
• natančno opazujemo in proučujemo
• povečamo učinkovitost vseh oblik samostojnega učenja
• predstavimo priznane strokovnjake, pomembne dogodke in osebe iz sedanjosti in zgodovine
• prožno prilagajamo vsebine
• varčujemo s časom in denarjem namenjenim VIZ procesu.
Omogoča, da izkušnjo prenašamo udeležencem izobraževanja čim bolj po resničnem doživetju in čim bliže
resničnosti.
Prikažemo lahko sliko/zaporedje slik, ki predstavljajo povečane majhne stvari, poudarimo podrobnosti in
omogočimo vsakemu, da vidi isto vsebino iz istega zornega kota.
Omogoča samostojno učenje - individualizacijo in diferenciacijo. Učenec izbira najprimernejši čas za
učenje glede na svoje zmožnosti, druge obveznosti, poprejšnje znanje in način učenja.
6 Multimedia pri poučevanju
VEČPREDSTAVNOST PRI POUKU TEHNIKE
Optimalno pripravljenost učencev na izobraževanje zagotavlja
izobraževanje v obliki taksonomije s stopnjami:
• razlaga (zanimiv in privlačen način podajanja in obdelave informacij ter motivacija za spremembo)
• demonstracija povedanega ali prikaz primera
• vadba (urjenje), uporaba, ponavljanje in utrjevanje
• vrednotenje obravnavanega (ocena, presoja, preizkus)
skrajša in poveča učinkovitost
Egradiva (CD-ROMi z multimedijskimi programi) - omogočajo učitelju izdelano strukturo izobraževanja in mu
tako zmanjša čas za priprave
6 Multimedia pri poučevanju
NAČTROVANJE VEČPREDSTAVNIH IZDELKOV
Računalnik, ki omogoča multimedijo lahko uporabimo v skoraj vseh artikulacijskih stopnjah pouka.
Na tržišču lahko izbiramo med že pripravljenimi izobraževalnimi mult. programi.
Lahko jih izdelamo sami z uporabo mult. programske opreme (MS-Power Point, Corelov – Presentation, MS
Visual Basic, C++, Borlandovi Delphi... ):
Linearna večpredstavnost - pri njej se opazovalec
prepusti toku dogajanja na zaslonu in ne more poseči v
izvajanje programa.
HTML (Hiper Text Media Language) ali spletna besedila.
Svetovni splet (www) je grajen iz tako napisanih
dokumentov.
7 Literatura
[1] V. Kubale, Specialna didaktika tehnologije (Samozaložba, Celje, 1995).
[2] A. Papotnik, Prispevki k specialni didaktiki tehnične vzgoje za razredno stopnjo (Pedagoška fakulteta
Maribor, Maribor, 1991).
[3] B. Aberšek, Didaktika tehniškega izobraževanja med teorijo in prakso (Zavod Republike Slovenije za
šolstvo, Ljubljana, 2012).
[4] Menjalnica gradiv, mnenj in idej [http://uciteljska.net].
[5] A. Papotnik in ostali, Učni načrt – Tehnika in tehnologija (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport,
Zavod RS za šolstvo, Ljubljana, 2011).
[6] A. Papotnik in ostali, Predlog posodobitve Učnega načrta – Tehnika in tehnologija (Ljubljana, 2007).
[7] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, Tehnika 6: Priročnik za učitelja (DZS, Ljubljana, 2005).
[8] B. Aberšek, F. Florjančič, A. Papotnik, Tehnika 6; Učbenik za pouk tehnike in tehnologije v 6. razredu
devetletne osnovne šole (DZS, Ljubljana, 2004).
[9] B. Sušnik, L. Hajdinjak, S. Kocijančič, Tehnika in tehnologija: Učbenik za 6. razred devetletne
osnovne šole (Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2005).
[10] J. Bezjak, Didaktika tehnike – Didaktične oblike dela pri pouku tehnike, Tehnika 6; Priročnik za
učitelja (DZS, Ljubljana, 2001).
8 Diskusija