Transcript 1.3. VODENJE ODDELKA - Gasilska zveza Slovenije

NAROČNIK:
Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000
Ljubljana
Organizacijska enota: Uprava RS za zaščito in reševanje, Vojkova 61,
1000 Ljubljana
Pogodba št.: 4300-313/2010-3 z dne 10. avgust 2010
RAZVOJNO RAZISKOVALNA NALOGA
PRIPRAVA LITERATURE IN PROSOJNIC ZA
TEMELJNE UČNE PROGRAME ZA
PROSTOVOLJNE GASILCE
Izvajalec:
Gasilska zveza Slovenije, Tržaška 221, 1000 Ljubljana
TEČAJ ZA VODJE ENOTE
GASILSKA TAKTIKA
Avtor: Rajko Jazbec, graf.teh., VGČ II
VSEBINA
1. GASILSKE FORMACIJE
•
•
•
•
gasilske formacije
oddelek in delo vodje oddelka
vodenje oddelka na vajah in intervencijah
naloge vodje intervencije
VSEBINA
2. STRATEGIJA GASILSKE TAKTIKE
• načrtovanje
• strategija načrtovanja in priprave za
intervencije
• zemljevidi, načrti objektov in požarni načrt
• izdelava taktičnega načrta za intervencijo
(na objektu in v naravi) za srednje velik požar –
posredovanje gasilskega oddelka
VSEBINA
3. OPERATIVNI TAKTIČNI
POSTOPKI NA INTERVENCIJAH
• v objektih (stanovanjskih, industrijskih, gospodarskih,
in javnih zgradbah)
• v naravi
• na tehničnih intervencijah
• ob nesrečah z nevarnimi snovmi




postopki do prihoda na mesto intervencije
ukrep prvega nastopa in napada ali obrambe
razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
varovanje in konec intervencije
VSEBINA
4. POSTOPKI VODENJA INTERVENCIJE
•
•
•
•
ocena situacije
načrtovanje
izvedba
nadzor in poročanje
VSEBINA
5. NASTOP IN VODENJE GASILSKE
ENOTE NA INTERVENCIJI
•
•
•
•
•
taktični nastop zmanjšanega oddelka
taktični nastop oddelka
oddelek v obrambi
oblike napadov z oddelkom
preskrba z vodo
VSEBINA
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
• predstavitev vodenja velike intervencije
• štabno vodenje
• delo v sektorju
VSEBINA
7. SEMINARSKA NALOGA
Operativno taktični nastop oddelka
na požaru stanovanjskega objekta
1. GASILSKE FORMACIJE
1.
2.
3.
4.
gasilske formacije
oddelek in delo vodje oddelka
vodenje oddelka na vajah in intervencijah
naloge vodje intervencije
1.1. GASILSKE FORMACIJE
Osnovna taktična enota
Osnovna taktična gasilska enota je gasilski
oddelek.
Gasilski oddelek je najmanjša samostojna
gasilska enota, ki jo občina lahko določi za
opravljanje operativnih gasilskih nalog na
svojem območju.
1.1. GASILSKE FORMACIJE
Gasilske formacije imajo lahko naslednje
najmanjše število gasilcev:
• skupina ima vodjo in enega ali dva gasilca,
• oddelek ima poveljnika in štiri oziroma pet ali
osem gasilcev,
• vod ima poveljnika in dvanajst oziroma
osemnajst gasilcev,
1.1. GASILSKE FORMACIJE
• četa ima poveljnika in šestindvajset gasilcev,
• bataljon ima poveljnika in dvainpetdeset
gasilcev,
• brigada ima poveljnika in sto dvaindvajset
gasilcev.
Najmanjša formacija, ki še lahko opravlja
operativne gasilske naloge, je gasilska
skupina.
1.2. DELO VODJE ODDELKA
Sestava oddelka:
Oddelek sestavlja poveljnik in še štirje do osem
gasilcev.
Zaradi lažjega vodenja in preglednejšega
operativnega dela so gasilci razdeljeni v
skupine.
N1
V1
C1
N2
V2
C2
1.2. DELO VODJE ODDELKA
Sestava oddelka:
Desetar je vodja enote. Poveljuje oddelku na
intervencijah, vajah, tekmovanjih in drugih
operativnih nastopih.
Po gasilski izobrazbi mora imeti čin nižjega
gasilskega častnika.
1.2. DELO VODJE ODDELKA
Sestava oddelka:
Oddelek ima eno, dve ali tri napadalne
skupine. Za posredovanje uporablja HTV,
GVC 16/25, GV 1…
Samostojno z najmanj dvema skupinama
lahko opravi intervencijo gašenja srednje
velikega požara (do 2 prostora).
1.2. DELO VODJE ODDELKA
Sestava oddelka:
Prva napadalna skupina:
• sestavljata jo napadalca, prvi (vodja) in drugi
(pomočnik)
N1
N2
Druga napadalna skupina:
• sestavljata jo vodarja, prvi (vodja) in drugi
(pomočnik)
V1
V2
1.2. DELO VODJE ODDELKA
Sestava oddelka:
Tretja napadalna skupina:
•
C1
C2
sestavljata jo cevarja, prvi (vodja) in drugi (pomočnik)
Strojnik:
•
voznik, na požaru dela z vozilom, skrbi za dobavo
vode za gašenje, razsvetljavo itd…
Sel:
•
pomaga desetarju, upravlja s trojakom, prenaša
informacije in opravlja vsa druga dela po povelju
vodje (zavarovanje, izvidovanje, priprava opreme …)
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Poveljstvo v PGD vodi in opravlja strokovno
tehnične naloge.
Sestava poveljstva (društvo 1. kategorije):
• poveljnik,
• namestnik poveljnika,
• vodje oddelkov,
• orodjar
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Sestava poveljstva (društvo višjih kategorij):
• poveljnik,
• namestnik poveljnika,
• eden ali dva podpoveljnika,
• pomočnik poveljnika za naprave za zaščito dihal,
• pomočnik poveljnika za radijske zveze,
• pomočnik poveljnika za prvo pomoč,
• orodjar,
• glavni strojnik.
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Pravice in dolžnosti članov poveljstva v PGD
POVELJNIK skrbi za zakonito in strokovno delo:
•
•
•
•
odgovoren je za intervencijsko pripravljenost gasilske
enote,
organizira in nadzira strokovno usposobljenost, urjenje in
kondicijsko usposabljanje pripadnikov enote,
skrbi za brezhibnost gasilske zaščitne in reševalne
opreme,
skrbi za izboljšave in dopolnitve tehnične opremljenosti
gasilske enote v skladu s kategorizacijo in krajevnimi
potrebami,
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Poveljnik PGD (2)
•
skrbi za disciplino, nadzoruje izvajanje povelj in zahteva
strokovno, pravilno ter pravočasno izvrševanje nalog,
• določa vaje, tečaje, straže, dežurstva, pripravljenost,
raport in razporeditev službe v gasilski enoti,
• poveljuje gasilski enoti društva pri požarih in drugih
intervencijah, na vajah in nastopih,
• nadzira delo vseh podrejenih vodij posameznih enot,
• skrbi za varstvo pri delu pri opravljanju gasilske službe,
• odgovoren je za izdelavo operativnega načrta gasilskega
društva, poročila o požarni ali drugi intervenciji in za
analize intervencij gašenja in reševanja,
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Poveljnik PGD (3)
•
zagotavlja sodelovanje z drugimi gasilskimi enotami na
strokovno-tehničnem področju gasilstva,
• v primerih poškodbe člana gasilske enote ugotovi stanje
in opravi prijavo pristojnemu organu za zdravstveno
varstvo za zagotovitev pravic po ZoG in za zagotovitev
pravic po pogodbah in zavarovanju prostovoljnega
gasilca,
• zagotavlja izvajanje strokovno-tehničnih nalog višjega
poveljstva pri opravljanju gasilskih nalog v enoti,
• odgovoren je, da seznani člane PGD z vsebino Pravil
gasilske službe,
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Poveljnik PGD (4)
•
•
•
skrbi za dostojanstvo članov in v okviru svojih dolžnosti
ter pravic skrbi, da se zagotovijo pravice, ki jih imajo,
člani v skladu z Zakonom o gasilstvu in drugimi predpisi
načrtuje delo v skladu s pridobljenimi požarnimi načrti in
sodeluje pri usposabljanju izvajanja evakuacije,
poveljniki PGD na obmejnem območju sodelujejo s
poveljniki obmejnih gasilskih enot sosednjih držav.
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Pravice in dolžnosti članov poveljstva v PGD
NAMESTNIK POVELJNIKA v GE:
•
•
poveljniku pomaga pri delu in ga nadomešča v
njegovi odsotnosti ali z njegovim pooblastilom,
v gasilski enoti vodi strokovno-tehnično
administracijo, evidenco o prisotnosti članov na
sestankih, vajah, intervencijah in tečajih ter druge
evidence operativnega dela.
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Pravice in dolžnosti članov poveljstva v PGD
PODPOVELJNIK v GE:
Podpoveljnik PGD pomaga poveljniku
pri izvajanju strokovno-tehničnih nalog, za katere
ga poveljnik pooblasti, in ga s pooblastilom
zamenjuje z vsemi dolžnostmi in pravicami.
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Pomočnik poveljnika za naprave
za zaščito dihal:
•
•
•
•
skrbi za vzdrževanje, kontrolo in hranjenje zaščitnih
dihalnih naprav in aparatov,
opravlja dopolnilno usposabljanje in vaje z gasilci nosilci izolirnih dihalnih aparatov,
vodi evidenco gasilcev, usposobljenih za delo z
izolirnimi dihalnimi aparati, ter evidenco zaščitnih
dihalnih aparatov in naprav,
nadzira roke pregledov zaščitnih dihalnih aparatov in
skrbi za njihovo redno servisiranje.
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Pomočnik poveljnika za zveze:
• skrbi za vzdrževanje, kontrolo in preizkušanje
tehničnih sredstev za zveze in alarmiranje,
• pripravlja in izvaja dopolnilno usposabljanje
gasilcev za uporabo zvez,
• vodi predpisano evidenco sredstev za zveze in
alarmiranje.
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Pomočnik poveljnika za prvo pomoč:
• skrbi za sredstva prve pomoči v gasilskih vozilih
in gasilskih enotah ter predlaga njihovo
zamenjavo in dopolnitev,
• skrbi za periodično usposabljanje iz prve pomoči
v društvu,
• vodi evidence o opravljenih zdravstvenih
pregledih,
• vodi evidenco o bolničarjih in koordinira njihovo
delo.
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Vodje enot in skupin v PGD:
• Vodnik vodi gasilski vod in je odgovoren za
opravljanje operativnih nalog voda. Zamenjuje ga
desetar prvega oddelka.
• Desetar vodi gasilski oddelek in je odgovoren za
opravljanje operativnih nalog oddelka. Zamenjuje
ga vodja prve skupine.
• Vodja skupine vodi gasilsko skupino in je
odgovoren za opravljanje njenih nalog.
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Orodjar:
•
•
•
•
•
skrbi za red in čistočo gasilskega orodjišča,
skrbi za stalno pripravljenost gasilskega orodja,
opreme in drugih sredstev za intervencijo,
odpravi nastale pomanjkljivosti glede na svoje
sposobnosti oziroma o njih obvesti poveljnika
društva,
predlaga zamenjavo in dopolnitev gasilskega orodja
in opreme,
pripravi orodje in opremo za uporabo v zimskih
pogojih dela.
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Glavni strojnik:
• je odgovoren za vzdrževanje gasilskih vozil, črpalk
in naprav za reševanje ter za njihovo stalno
pripravljenost za intervencije,
• skrbi za tehnične preglede,
• skrbi, da je vedno dovolj goriva in drugih
obratovalnih sredstev,
• nadzira vodenje knjige, evidenco obratovanja in
porabo goriva ter drugih sredstev,
• izvaja vaje s strojniki in vozniki gasilskih vozil ter
uporabniki naprav.
1.3. VODENJE ODDELKA - V PGD
Vodja oddelka, desetar, poveljuje direktno
strojniku, selu in vodjem napadalnih skupin.
N1
V1
C1
N2
V2
C2
Vodje skupin poveljujejo svojim pomočnikom.
1.3. VODENJE ODDELKA USPOSABLJANJE
Oddelek v sestavi 1+4 ima eno napadalno
skupino in posreduje z vozilom (primer GVGP-1).
N2
N1
N2
N1
1.3. VODENJE ODDELKA USPOSABLJANJE
Oddelek v sestavi 1+6 ima dve napadalni skupini
in posreduje z vozilom GVC (primer GVC 16/25).
V1
N2
V2
N1 V1 V2
N2
N1
1.3. VODENJE ODDELKA USPOSABLJANJE
Oddelek v sestavi 1+8 ima tri napadalne skupine
in posreduje z vozilom GVC (primer GVC 16/25).
Sedežni red moštva je prilagojen
razporeditvi sedežev v kabini in
položaju opreme v omaricah nadgradnje.
V1
C1
N2
V2
C2
N1 V1 V2
C1
C2
N2
N1
1.3. VODENJE ODDELKA USPOSABLJANJE
Oddelek v sestavi 1+8 ima tri napadalne skupine
in posreduje z vozilom GVC (primer GVC 16/25).
Sedežni red moštva je prilagojen
razporeditvi sedežev v kabini in
položaju opreme v omaricah nadgradnje.
V1
C1
N2
V2
C2
N1 V1 V2
C1
C2
N2
N1
1.3. VODENJE ODDELKA
NA INTERVENCIJI
Na intervenciji mora vodja oddelka organizirati delo
ter razdeliti naloge gasilcem in skupinam tako, da
bo formacija v čim krajšem času naredila želeno
nalogo. Pri tem naj bodo v izvajanju nalog
obremenjeni vsi člani oz. vse skupine enakomerno.
Zaradi boljše učinkovitosti in preglednejšega dela,
razdelimo cel postopek na več faz – delov. Za
posamezni del je odgovoren drug gasilec ali
skupina. Temu rečemo tridelni napad.
1.3. VODENJE ODDELKA
NA INTERVENCIJI
Tridelni napad: 1. del
1. del napada je od vodnega vira do črpalke.
V kolikor gre za MB je to sesalni del, za katerega
je odgovoren strojnik, v kolikor se gašenje izvaja
iz GVC pa je to napajanje vozila iz hidranta,
drugega vozila ali vodnega vira.
1.3. VODENJE ODDELKA
NA INTERVENCIJI
Tridelni napad: 2. del
2. del napada je od črpalke do trojaka.
To je navadno tlačni vod položen z B cevmi.
Zanj sta zadolžena ali napadalca ali cevarja. To je
odvisno od situacije na terenu.
Odgovorno skupino za izvedbo tega dela določi
vodja oddelka v povelju.
Navadno določi tudi mesto trojaka, da ne bi prišlo
do drugačne postavitve, kakor jo je načrtoval.
1.3. VODENJE ODDELKA
NA INTERVENCIJI
Tridelni napad: 3. del
3. del napada je od trojaka do ročnikov.
To so napadi običajno s C cevmi, ki jih razvijejo
napadalne skupine in izvajajo gašenje.
Pri tem je lahko napad za gašenje in obrambo
objekta z zunanje strani ali v naravi. Temu pravimo
zunanji napad.
V kolikor skupine vstopijo v objekt in gasijo požar
v prostorih je to notranji napad.
1.3. VODENJE ODDELKA
NA INTERVENCIJI
Tridelni napad:
Kadar oddelek posreduje na intervenciji z GVC
najprej naredi drugi in tretji del napada in šele
kasneje se oskrbi cisterno z vodo (1. del).
V primeru, da je požar majhen, se lahko vodja
odločiti, da uporabimo za gašenje hitro-napadalno
cev. Ta nam omogoči hiter dostop do žarišča.
S tem združimo 2. in 3. del napada.
V nadaljevanju uredimo napajanje vozila (1. del).
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
Osnovne naloge vodje intervencije so naslednje:
1. Vodi gasilske enote, ki so prisotne na kraju intervencije
in z njimi odpravlja nevarnost.
2. Sodeluje z ostalimi službami na mestu dogodka
(policija, reševalci, predstavniki elektro podjetij,
vodovoda ter drugimi).
3. Poroča o poteku intervencije ter po potrebi alarmira
dodatne sile in sredstva (komunikacija z ReCO).
4. Daje izjave za javnost
(oz. to izvaja preko pooblaščene osebe).
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
Samo vodenje intervencije opredeljuje 40. člen
Zakona o gasilstvu. Odvisno je od velikosti in
obsežnosti požara ali nesreče in števila prisotnih
enot na mestu intervencije.
Skladno s tem so navedene štiri alineje, ki
definirajo vodjo intervencije oz. samo obliko
organiziranosti.
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
(1) Intervencije vodi poveljnik gasilske enote, na
območju katere je požar ali druga nesreča
(vodja intervencije) v skladu z zakonom in
pravili gasilske službe.
Vodja intervencije je lahko tudi poveljujoči
določeni formacijski sestavi, vodja izmene,
gasilec, posebej usposobljen za vodenje
določenih intervencij, oziroma gasilec, ki ga
pooblasti poveljnik gasilske enote.
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
(2) Intervencije, pri katerih sodeluje več gasilskih
enot, vodi poveljnik oziroma v skladu s prejšnjim
odstavkom vodja intervencije iz gasilske enote, na
območju katere je požar ali druga nesreča. Ob
prihodu poveljnika višje kategorizirane enote ali
višjega po činu mu preda vodenje intervencije,
če se ne sporazumeta drugače.
Vsi poveljujoči gasilskih enot in drugih reševalnih
enot sestavljajo operativno vodstvo
intervencije, ki je odgovorno vodji intervencije.
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
(3) Intervencijo v gospodarski družbi, zavodu ali
drugi organizaciji, ki ima svojo poklicno gasilsko
enoto, vodi poveljnik te enote ne glede na
določbi prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) Poveljnik višje kategorizirane enote ali višji po
činu, ne glede na drugi in tretji odstavek tega
člena, prevzame vodenje intervencije, če je očitno,
da vodja intervencije vodi intervencijo napačno ali
bistveno v nasprotju s pravili gasilske službe.
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
(5) V primeru velikih požarov in drugih nesreč
vodja intervencije vodi intervencijo v skladu z
usmeritvami pristojnega štaba za civilno
zaščito.
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
Pravice in dolžnosti vodje intervencije
opredeljuje 41. člen Zakona o gasilstvu, ki ima
13 točk.
Poznavanje vsebine teh točk je bistvenega
pomena za vodjo, saj so tu določene pristojnosti,
katere pri vodenju lahko uporabi. Njihovo
poznavanje in uporaba prispevata k boljšemu in
odločnejšemu vodenju intervencije.
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
1. prepove dostop nepoklicanim osebam na
kraj intervencije in promet mimo tega kraja,
1.a odredi vstop v stanovanje oziroma drug
zaprt prostor, če je neposredno ogroženo
življenje ljudi in premoženje v takem prostoru,
2. odredi evakuacijo ljudi, živali in premoženja
iz ogroženih objektov in območij,
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
3. odredi prekinitev električnega toka,
dovajanje plina ali drugih vnetljivih tekočin,
4. odvzame ali omeji uporabnikom dotok vode
na območju, kjer je požar,
5. odredi uporabo vode iz bližnjih vodnjakov,
cistern in rezervoarjev,
6. odredi uporabo določenih sredstev zvez
oziroma njihovo vzpostavitev,
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
7. odredi odstranitev vozil in drugih ovir, ki
onemogočajo uspešno intervencijo oziroma
odvzem vode za gašenje,
8. odredi sežig nevarne snovi, če je ni mogoče
drugače odstraniti,
9. odredi uporabo tujega prevoznega sredstva
za prevoz poškodovanih oseb oziroma
potrebne gasilske zaščitne in reševalne
opreme,
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
10. odredi, da vse sposobne osebe, ki so v
neposredni bližini požarišča ali druge nesreče,
pomagajo pri gašenju in reševanju v skladu z
njihovimi sposobnostmi, z vozili, orodjem in drugimi
sredstvi, ki so primerna za gašenje in reševanje,
11. odredi delno ali popolno rušitev objekta, po
katerem bi se utegnil požar razširiti in tega ni
mogoče drugače preprečiti,
12. odredi posek gozdnega drevja za preprečitev
širjenja gozdnega požara.
1.4. NALOGE VODJE INTERVENCIJE
Navedenih 13 ukrepov lahko vodja intervencije
odredi le, če ne more na drug način zagotoviti
zaščite in reševanja ljudi ter premoženja, trajati
pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno
potrebno.
2. STRATEGIJA GASILSKE TAKTIKE
1.
2.
3.
4.
načrtovanje
strategija načrtovanja in priprava intervencije
zemljevidi, načrti objektov in požarni načrt
izdelava taktičnega načrta za intervencijo
(na objektu in v naravi) za srednje velik požar –
posredovanje gasilskega oddelka
2.1. NAČRTOVANJE
Za operativno načrtovanje in izdelavo operativnega
načrta gasilskega društva je odgovoren poveljnik.
Pri tem mu lahko pomagajo ostali operativni člani, ki
sestavljajo poveljstvo v PGD.
Operativno načrtovanje je razdeljeno na več področij:
1. Operativna organiziranost
2. Tehnična opremljenost
3. Strokovna usposobljenost
4. Taktično območje delovanja enote
5. Načrt alarmiranja
2.1. NAČRTOVANJE
Elementi za operativno načrtovanje so navedeni v
veljavni zakonodaji od Zakona o gasilstvu, pravil
gasilske službe, do lokalnih načrtov enot zaščite in
reševanja.
Skladno s kategorijo gasilske enote (PGD) lahko njen
poveljnik načrtuje tehnično opremljanje enote,
usposabljanje operativnega članstva in alarmiranje
operativnih sil. Vse to je zapisano v
OPERATIVNEM NAČRTU DRUŠTVA.
2.1. NAČRTOVANJE
1. Operativna organiziranost
Operativno organiziranost v PGD določa kategorija enote
in pravila gasilske službe (PGS). To pa so le minimalne
zahteve, enota se seveda številčno lahko močnejša.
Operativno enoto vodi poveljnik, operativni člani so
glede na strokovno usposobljenost in znanje razporejeni v
oddelke, tem poveljujejo desetarji (vodje enote).
Več oddelkov sestavlja vod, katerega operativno vodi
vodnik (vodja enot).
2.1. NAČRTOVANJE
2. Tehnična opremljenost
Gasilska enota mora imeti za opravljanje nalog
javne gasilske službe določeno opremo in vozila.
Skladno s kategorijo PGD je opredeljena tudi
priporočljiva vrsta vozil in opreme. Pri tem pa je
potrebno upoštevati še lokalne značilnosti na
terenu, katerega enota pokriva.
Tako se lahko priporočljiva oprema dopolnjuje.
2.1. NAČRTOVANJE
3. Strokovna usposobljenost
Gasilska enota mora imeti za opravljanje nalog javne
gasilske službe strokovno usposobljen kader.
Tako mora biti vodnik vodja enot (gasilski častnik GČ).
Enako velja za poveljnika PGD. Vodja oddelka mora biti
vodja enote (NGČ), vodja skupine pa mora imeti opravljen
tečaj za vodjo skupine (čin višji gasilec).
Za rokovanje z opremo se gasilci usposabljajo na tečajih za
posamezne specialnosti (nosilec IDA, strojnik, uporabnik
radijskih zvez, tehnični reševalec in mnogih drugih).
2.1. NAČRTOVANJE
4. Taktično območje delovanja enote
Območje delovanja enote opisuje operativni načrt. Tako
so v njem omenjeni pomembnejši objekti (z vidika
požarne varnosti) v požarnem območju.
Opredeljene so dostopne poti za intervencijske enote na
območju. Pri tem upoštevamo določene ovire za dostop
(mostovi, žel. prehodi…).
Poseben poudarek je na gasilnih sredstvih (hidranti,
bazeni, črpališča in drugo).
2.1. NAČRTOVANJE
5. Načrt alarmiranja
1. V načrtu alarmiranja je določeno, v kakšnem primeru in
na kakšen način se aktivira gasilsko enoto PGD. Pri tem
se upošteva alarmni načrt v občini.
2. V drugem delu je določen postopek internega
alarmiranja operativnih članov (tiho pozivanje, sirena,
pozivanje preko pozivnikov sistema ZARE, morebitna
podpora SMS obveščanja). Tako so lahko za
posamezne vrste intervencij določene tudi skupine
operativcev, ki so pozvane na 1. alarm in tiste, ki lahko
nastopijo kasneje.
2.2. STRATEGIJA NAČRTOVANJA IN
PRIPRAVA INTERVENCIJE
Operativni načrt mora dobiti uporabno vrednost
s kakovostno pripravo enote na intervencijo.
Že dolgo je tega, ko je bilo posredovanje gasilcev
prepuščeno naključnemu toku dogodkov.
Na osnovi v načrtovanju zbranih in določenih
dejavnikov ter operativnega načrta se izdelajo
načrti ter priprave za intervencije.
2.2. STRATEGIJA NAČRTOVANJA IN
PRIPRAVA INTERVENCIJE
Priprava intervencije - načrtovanje
Operativno vodstvo v PGD mora z analizo dejavnikov
narediti naslednje načrte za pripravo na intervencije:
• načrt alarmiranja gasilskega društva skladen z načrtom
alarmiranja na nivoju občine,
• načrt izvozov gasilskih vozil iz orodjišča ob različnih
vrstah intervencij (minimalno število gasilcev v vozilu,
vrstni red vozil, dodatna oprema, itd...),
• zemljevid območja z označenimi vodnimi viri in
največjimi nevarnostmi.
2.2. STRATEGIJA NAČRTOVANJA IN
PRIPRAVA INTERVENCIJE
Priprava intervencije - periodične aktivnosti
Za vzdrževanje operativne pripravljenosti, preverjanja
opreme in usposabljanja enote je potrebno:
• določiti način periodičnega preverjanja enot,
• načrtovati vaje in usposabljanja gasilcev,
• predvideti tehnične dneve za preverjanje stanja gasilske
tehnike in opreme ter njihovo vzdrževanje.
2.2. STRATEGIJA NAČRTOVANJA IN
PRIPRAVA INTERVENCIJE
Pomembnejši objekti na požarnem območju
Za industrijske objekte z veliko požarno
obremenitvijo (nevarne snovi, večje količine
gorljivih snovi, specifična proizvodnja) ter objekte
širšega pomena (vrtci, šole, gledališča, itd..), mora
društvo od lastnikov pridobiti požarni načrt objekta,
tako da lahko pripravi načrt taktičnega
posredovanja na določen objekt.
2.2. STRATEGIJA NAČRTOVANJA IN
PRIPRAVA INTERVENCIJE
Aktiviranje enote in izvoz
Posamezne faze od nastanka požara si sledijo v
naslednjem zaporedju:
•
•
•
•
•
•
•
nastanek požara (vžig),
odkritje požara (prijava na 112),
aktiviranje enote (tihi ali zvočni alarm),
zbiranje operativne enote (prihod v dom in opremljanje),
izvoz enote (vožnja na mesto intervencije),
prihod na mesto požara (začetne aktivnosti),
gašenje in reševanje (izvedba intervencije).
2.2. STRATEGIJA NAČRTOVANJA IN
PRIPRAVA INTERVENCIJE
Odzivni čas enote
Zajema faze od aktiviranja enote, zbiranja izvoza
do prihoda na mesto intervencije.
Glede na kategorijo društva je predpisan s
posebnimi merili. Tako je določen čas od
aktiviranja do izvoza enote.
Za osrednje enote je to 5 minut.
Za enote nižjih kategorij pa je 10 ali 15 minut.
2.2. STRATEGIJA NAČRTOVANJA IN
PRIPRAVA INTERVENCIJE
Dolžnosti gasilcev ob alarmu
Po prejemu alarma, je vsak operativni gasilec
dolžan čim hitreje oditi v gasilski dom in se tam
takoj opremiti s predpisano osebno zaščitno
opremo.
Potem počaka nadaljnja navodila oz. povelje.
Ničesar ne dela brez navodil – samovoljno.
2.2. STRATEGIJA NAČRTOVANJA IN
PRIPRAVA INTERVENCIJE
Dolžnosti gasilskih vodij ob alarmu
Ob prihodu v dom potrdi na ReCO prejem poziva.
Zatem se opremi z zaščitno opremo.
Dodatno si pripravi še nasljedne stvari, da bi lahko uspešno opravljal
delo na intervenciji:
• vzame opremo, ki jo potrebuje za poveljevanje ( radijska postaja,
zemljevidi, požarni načrti, papir, pisala, ura, ….. ),
• po potrebi pridobi dodatne informacije o dogodku,
• preveri številčno stanje in opremljenost gasilcev,
• preveri stanje vozil, opreme in gasilskih sredstev,
• razporedi moštvo v vozilo, vozniku določi smer vožnje in končni cilj,
• javi izvoz.
2.3. ZEMLJEVIDI, NAČRTI OBJEKTOV
IN POŽARNI NAČRT
1. zemljevidi,
2. načrti objektov in požarni načrt
2.3.1. ZEMLJEVIDI
Zemljevid, je grafičen prikaz terena v določenem
merilu.
Pomaga nam pri orientaciji in gibanju na terenu,
zlasti takrat, ko tega območja ne poznamo dobro
oz. na njemu načrtujemo določene aktivnosti.
Poznamo več vrst zemljevidov, ločimo jih glede na
njihov namen.
V gasilstvu pretežno uporabljamo dve vrsti
zemljevidov, to pa so zemljevidi mest in specialke.
2.3.1. ZEMLJEVIDI
Zemljevidi mest:
Uporabljajo se v večjih urbanih okoljih.
Ti zemljevidi nam omogočajo hitro iskanje lokacije
požara. Z njihovo pomočjo načrtujemo dovozno
pot intervencijske enote.
V zadnjem času se vse bolj uporablja tudi
elektronska oblika, ki v povezavi s sistemom GPS
omogoča navigacijo pri vožnji na mesto intervencije.
2.3.1. ZEMLJEVIDI
Zemljevidi mest: topografski prikaz
2.3.1. ZEMLJEVIDI
Zemljevidi mest: ortofoto prikaz
2.3.1. ZEMLJEVIDI
Specialke:
So topografski zemljevidi razmerja 1:25000.
Uporabljajo se v glavnem ob večjih požarih v
naravi - gozdnih požarih.
Na tovrstnih intervencijah sodeluje veliko število
enot, nekatere so lahko tudi oddaljene, in ne poznajo
terena. Za orientacijo potrebujejo te karte. Ravno
tako si danes pri gibanju na terenu pomagamo
z elektronskimi oblikami navigacijskih kart.
2.3.1. ZEMLJEVIDI
Na zemljevidih se ob
požarih večjih
razsežnosti riše tudi
taktični načrt, saj
preprosta taktična skica
ne omogoča več
točnega načrtovanja
in spremljanja situacije.
POŽAR BRANA 2003
vir: Matjaž Klarič
2.3.2. NAČRTI OBJEKTOV
Za gasilske enote je pomembno, da poznajo
predvsem večje objekte v svojem požarnem
območju ali večje sklope objektov. Zato je dobro,
da jih lastniki seznanijo z objekti.
V primeru posredovanja na takem objektu, bodo
gasilci tako že seznanjeni z nekaterimi podatki, ki
so lahko zelo pomembni za samo izvedbo
intervencije ali za varnost posredovalcev.
2.3.2. NAČRTI OBJEKTOV
Tloris etaže velikega objekta z
evakuacijskimi potmi
2.3.3. POŽARNI NAČRT
Požarni načrt je dokument požarne preventive, ki
opisuje določen objekt.
Namenjen je uporabnikom objekta in gasilcem.
Lastnik objekta ga je dolžan posredovati lokalni
gasilski enoti. Tako se lahko člani gasilske enote
seznanijo z objektom in morebitnimi nevarnostmi
za posredovanje v primeru požara.
2.3.3. POŽARNI NAČRT
Elementi, ki jih vsebuje požarni načrt so:
Situacija okrog objekta - makrolokacija
•
•
•
•
•
•
•
gradbeni objekti, namen, število nadstropij,
objekti in z visoko požarno obremenitvijo,
prometne poti, dostopi in površine za interven. vozila,
hidrantno omrežje, črpališča in ostali vodni viri,
električni vodi,
plinovodi in druge požarno nevarnih snovi,
gasilska enota.
2.3.3. POŽARNI NAČRT
Situacija v objektu - mikrolokacija
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
namembnost ter gradbeno-tehnične značilnosti,
naprave za odkrivanje in javljanje požara,
gasilne naprave (ročni gasilniki, stabilne gasilne naprave),
naprave za odvod dima,
električne naprave,
požarno nevarne in druge nevarne snovi,
izračun požarne obremenitve objekta in prostorov,
določitev požarnih sektorjev,
hidranti (notranji, zunanji),
smeri zasilnega izhoda in postopek evakuacije.
2.4. IZDELAVA NAČRTA
ZA INTERVENCIJO
TAKTIČNI NAČRT
To je načrt posredovanja gasilskih enot v primeru
požara (ali druge podobne nesreče) na določenem
objektu. Izdela se ga na osnovi vsebine požarnega
načrta z upoštevanjem alarmnega načrta in
kategorizacije gasilskih enot na območju.
Taktični načrt opredeljuje, katere enote, kje, kdaj in
kako bodo delovale. Načrt se izdela zato, da bi
posredovanje teklo učinkovito in nemoteno.
2.4. IZDELAVA NAČRTA
ZA INTERVENCIJO
POŽAR NA OBJEKTU - vsebina taktičnega načrta:
•
•
•
•
•
•
•
enote, alarmirane v I. alarmu in v nadaljnjih stopnjah,
smeri prihodov gasilskih enot in prometni režim,
poveljniško mesto,
komunikacije na intervenciji (radijski imenik),
postavitev vozil ob objektu,
smeri napadov in načrt posredovanja,
vodni viri za enote in način oskrbe z vodo
(izračun porabe),
• taktična skica (okvirna).
2.4. IZDELAVA NAČRTA
ZA INTERVENCIJO
POŽAR V NARAVI- vsebina taktičnega načrta:
Na začetku se določi območje in pričakovan obseg.
•
•
•
•
•
•
•
•
•
enote, alarmiranje I. alarm (in nadaljnje stopnje),
smeri prihodov gasilskih enot in prometni režim,
sprejemno mesto (ali več sprejemnih mest),
poveljniško mesto,
komunikacije na intervenciji (radijski imenik),
smeri napadov in načrt posredovanja,
vodni viri za enote in načini oskrbe z vodo (izračun porabe),
enote za logistiko,
taktična skica (okvirna).
3. OPERATIVNI TAKTIČNI
POSTOPKI NA INTERVENCIJAH
• v objektih (stanovanjskih, industrijskih,
gospodarskih in javnih zgradbah)
• v naravi
• na tehničnih intervencijah
• ob nesrečah z nevarnimi snovmi




postopki do prihoda na mesto intervencije
ukrep prvega nastopa in obrambe ali napada
razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
varovanje in konec intervencije
3.1. OTP - POŽAR NA OBJEKTU
3.1. POŽAR NA OBJEKTU
•
•
•
•
postopki do prihoda na mesto intervencije
ukrep prvega nastopa in obrambe ali napada
razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
varovanje in zaključek intervencije
3.1.1. POŽAR NA OBJEKTU
Postopki do prihoda na mesto intervencije
Večina aktivnosti se izvede skladno z načrtovanjem,
ki je opisano v točki 2.2..
Dodatno med vožnjo vodja vozila razdeli naloge in določi
vodje skupin, tako za napad, kot za oskrbo.
Gasilci med vožnjo preverijo opremo, v kolikor imajo
možnost (IDA, radijske zveze).
Vodja v komunikaciji z ReCO dobi delovni kanal.
Lahko se poveže z vodjo intervencije (če prihaja na mesto
dogodka, kot druga, tretja… enota).
3.1.2. POŽAR NA OBJEKTU
Ukrep prvega nastopa in obrambe ali napada
Izvede se v primeru prihoda prve enote.
Postopki pa so naslednji:
1. določitev mesta postavitev vozila
• vozilo mora biti varno oddaljeno od požara (upoštevati je potrebno
smer vetra, razvoj in širjenje požara, …),
• vozilo mora biti postavljeno med požarom in vodnim virom,
• položaj vozila mora omogočati hiter in varen umik,
• ne sme zapreti dovoznih in izhodnih poti drugim vozilom,
• vozilo moramo ustrezno označiti (prometno zavarovanje).
3.1.2. POŽAR NA OBJEKTU
Ukrep prvega nastopa in obrambe ali napada
2. določitev poveljniškega mesta
Pri tem upoštevamo naslednja načela:
•
•
•
•
požar ne sme ogrožati vodje intervencije (ustrezen odmik),
omogočen pogled na dve strani gorečega objekta,
dober pregled nad enotami, ki gasijo,
po možnosti pregled nad dovoznimi potmi (drugače organiziramo
sprejemno mesto),
• poveljniško mesto ustrezno označimo ( rdeča zastavica in luč).
Na poveljniškem mestu je lahko tudi vozilo z radijskimi
zvezami, kar s pomočjo operaterja omogoča vodji lažje delo.
3.1.2. POŽAR NA OBJEKTU
Ukrep prvega nastopa in obrambe ali napada
3. ocena situacije – zbiranje informacij
Pri tem gre za več možnih načinov pridobitve informacij:
•
•
•
•
lastna opažanja – vodja naredi ogled območja,
opažanja očividcev – razgovor vodje z njimi,
informacije lastnika, pooblaščene osebe – razgovor vodje z njim,
opažanja gasilcev v enoti (izvidovanje) – vodja pošlje skupino ali
dve v pregled terena – skupna izmenjava podatkov po pogledu
3.1.2. POŽAR NA OBJEKTU
Ukrep prvega nastopa in obrambe ali napada
4. načrtovanje – odločitev za ukrepanje
Na osnovi zbranih podatkov se poveljujoči odloči za
izvajanje prvih ukrepov. Aktivnosti si po prioriteti sledijo:
•
•
•
•
•
•
reševanje ogroženih ljudi in živali,
izklop elektrike, zapiranje plina, odstranitev nevarnosti za gasilce
gašenje, (ustavitev širjenja požara ali druge nevarnosti),
reševanje premoženja, katerega ogenj še ni zajel,
omejitev gibanja nepoklicanim osebam,
v primeru potrebe alarmirati dodatne sile in sredstva.
3.1.2. POŽAR NA OBJEKTU
Ukrep prvega nastopa in obrambe ali napada
5. izvedba – izdaja povelja
Glede na odločitev izda vodja intervencije povelje.
V začetku povelja opiše nalogo celotne enote, v
nadaljevanju in vodjem skupin in gasilcem določi
nalogo in cilje. Pri tem jim z dodatnimi navodili
pomaga, da bo naloga izvedena kakor jo je
načrtoval.
3.1.3. POŽAR NA OBJEKTU
Razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
Postopke samega vodenja intervencije na požaru
lahko razdelimo na:
1. direktni napad
Ta način uporabimo najpogosteje. Za to pa moramo
imeti na voljo dovolj tehnike, gasilnih sredstev in
moštva, obseg požara pa mora biti tolikšen, da bomo
lahko hitro in varno pogasili požar.
Primer: Hiter in učinkovit vstop napadalne skupine v
goreč prostor in pogasitev požara.
3.1.3. POŽAR NA OBJEKTU
Razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
2. obramba
Obrambo izvajamo, kadar naše sile in sredstva niso zadostna
za napad. Z aktivno (direktno) ali pasivno (posredno) obramb
ščitimo ogrožen objekt pred nevarnostjo. V takem primeru
izvedemo alarmiranje dodatnih enot.
Primer: Ohlajevanje stanovanjske hiše ob požaru bližnjega
gospodarskega poslopja
(ogenj je ni zajel in smo jo obvarovali).
3.1.3. POŽAR NA OBJEKTU
Razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
3. reševanje in odstranitev predmetov
Pri tem postopku gre za odstranitev oseb ali predmetov iz
območja, kjer je ogroženo njihovo zdravje in življenje oz. bi
jih lahko zajel ogenj.
Primeri:
- reševanje oseb iz objektov
- pomoč pri evakuaciji ljudi
- odstranitev vozil
- iznos vrednejših predmetov
3.1.3. POŽAR NA OBJEKTU
Razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
4. umik
To je ukrep, ko požar ali druga nevarnost ogrozi gasilce ali
njihovo tehniko.
Delo enote ni bilo uspešno, vztrajanje v bližini nevarnosti
ogroža njihovo zdravje in življenje.
V takem primeru se spremeni način izvajanja aktivnosti in
okrepi številčnost enot.
3.1.3. POŽAR NA OBJEKTU
Razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
5. ukrepi v primeru širjenja – razvoj intervencije
Do širjenja požara pride lahko zaradi različnih vplivov
in sprememb situacije:
•
•
•
•
•
•
pomanjkanje sil, tehnike in gasilnih sredstev
sprememba vetra in drugih vremenskih okoliščin,
pomanjkanje informacij, in druge nepredvidljive okoliščine,
neprimerno ali neustrezno posredovanje,
prepočasno odzivanje na razvoj dogodkov,
druge nepredvidljive okoliščine.
3.1.3. POŽAR NA OBJEKTU
Razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
5. ukrepi v primeru širjenja – razvoj intervencije
Vodja mora analizirati kaj je predvideval, kakšen
učinek naj bi imelo posredovanje. Glede na trenutna
dejstva je nujno sprejeti nove ukrepe.
S temi spoznanji se mora odločiti o nadaljnjih ukrepih.
Ti pa so:
• sprememba taktike posredovanja,
• sprememba nastopa (reorganizacija enot),
• alarmiranje dodatnih enot.
3.1.4. POŽAR NA OBJEKTU
Varovanje in zaključek intervencije - gasilska straža
Na požarišču ostane manjša enota (skupina ali
zmanjšan oddelek). Vodja straže dobi od vodje
intervencije posebna navodila ki obsegajo:
• opis nevarnih območij, kjer se pričakuje
morebiten vžig,
• smer in časovnico obhodov požarišča,
• jasno navodilo kako ukrepati ob ponovnem vžigu in
koga o tem obvestiti.
3.1.4. POŽAR NA OBJEKTU
Varovanje in zaključek intervencije
Med izvajanjem gašenja mora vodja intervencije
organizirat delo tako, da zavaruje sledove (ohrani dokaz
zaradi kasnejše raziskave o vzroku.)
Odpuščanje enot odreja vodja sklano z razvojem
dogodkov. Najkasneje se vrne domača enota.
Pravilno je, da domača enota po sami intervenciji
pomaga pri sanaciji požarišča. Pomoč lahko
izvajamo tudi več dni, ni pa to več intervencija.
3.2. OTP - POŽAR V NARAVI
3.2. POŽAR V NARAVI
Glede na način gorenja požare v naravi
ločimo na:
• podtalne (gori humusni, korenine, suho listje),
• talne (gori trava, podrast, nizko grmičevje),
• vršne ali kompleksne (gorijo debla in krošnje dreves).
Vsaka oblika zahteva drugačen pristop in taktiko pri
gašenju. Zato je tudi vodenje prilagojeno temu.
3.2. POŽAR V NARAVI
PRENEŠENI
POŽAR
ČELO POŽARA
DESNI BOK
POŽARNA
LINIJA
JEDRO POŽARA
LEVI BOK
REP POŽARA
3.2. POŽAR V NARAVI
Taktične enote
za posredovanje pri požarih v naravi so pehotne ali
strojne. Razlikujejo se po opremljenosti in številu
gasilcev. Pehotne se po terenu gibajo peš, medtem
ko strojne uporabljajo prevozna sredstva.
Formacijska sestava enot je naslednja:
1. Skupina - trojka 1+2 (N1, N2, St – vodja je N1)
2. Zmanjšan oddelek - petica 1+2+2 (D, St + Se, N1 + N2)
3. Zmanjšan oddelek 1+6 (D, St, Se, 1. NS, 2. NS)
4. Oddelek 1+8 (D, St, Se, 1. NS, 2. NS, 3. NS)
3.2. POŽAR V NARAVI
Pehotne enote:
Skupina - 1+2 (opremljena je lahko s škropilnico,
kosirjem, grebalom, izpihovalnikom, metlo ali
ročnim orodjem).
Zmanjšan oddelek 1+2+2 ( gasilci so opremljeni s
škropilnico, izpihovalnikom, kosirjem in ročnim
orodjem. Nekatera oprema se pri tem podvaja).
3.2. POŽAR V NARAVI
Strojne enote:
Skupina - 1+2
(opremljena je z manjšim vozilom s katerega izvaja
gašenje; GVGP 1)
Zmanjšan oddelek 1+2+2
( ima vozilo z vodo iz katerega izvaja gašenje;
GVGP2. Enota lahko napelje en ali dva cevovda.
Druga skupina pa uporablja ročno orodje ali
izpihovalnik).
3.2. POŽAR V NARAVI
Strojne enote:
Oddelek - 1+6 ali 1+8
Enota je opremljena z vozilom in ročnim orodjem.
Njene naloge so direktno gašenje, reševanje,
obramba ali dobava vode na razdaljo.
Zaradi večje fleksibilnosti se pri požarih v naravi
uporablja številčno manjše formacije, ki se lahko
hitro premikajo po terenu in se prilagajajo situaciji.
3.2.1. POŽAR V NARAVI
Postopki do prihoda na mesto intervencije
Za požare v naravi je v vsaki lokalni skupnosti
izdelan alarmni plan. Tako ReCO enote aktivira skladno
z alarmnim načrtom.
Do prihoda na mesto požara so taktični postopki
vodje in gasilcev zelo podobni postopkom pri požarih
v objektih.
Določene razlike se pojavijo pri dodatnem opremljanju
ter informiranju o lokaciji in obsegu požara. Vodja
izbere dodatno opremo skladno s pridobljenimi podatki.
3.2.2. POŽAR V NARAVI
Ukrep prvega nastopa, obrambe ali napada
1. ocena situacije – zbiranje informacij
Vodja pridobiva informacije iz naslednjih virov:
• lastna opažanja – naredi ogled območja, če ni preveliko
• informacije očividcev – pogovor z njimi,
• opažanja gasilcev v enoti (izvidovanje) – vodja pošlje
skupino ali dve v pregled terena – skupna izmenjava
podatkov po pogledu,
• predno dobi povratne informacije izvidnikov, lahko
nadaljuje z aktivnostmi za začetek gašenja.
3.2.2. POŽAR V NARAVI
Ukrep prvega nastopa, obrambe ali napada
2. načrtovanje – odločitev za posredovanje
Na osnovi zbranih podatkov se poveljujoči odloči za
izvajanje prvih ukrepov. Naloge so naslednje:
•
•
•
•
•
reševanje ogroženih ljudi, živali, zaščita objektov,
odstranitev nevarnosti za gasilce, elektrika, NUS,
gašenje (omejitev širjenja požara),
omejitev gibanja nepoklicanim osebam,
v primeru potrebe alarmirati dodatne sile in sredstva.
3.2.2. POŽAR V NARAVI
Ukrep prvega nastopa, obrambe ali napada
3. izvedba – izdaja povelja
Glede na vrsto požara, velikost, smer vetra, obliko
terena in druge dejavnike, izda vodja intervencije
povelje.
V začetku povelja kratko opiše stanje na terenu in nalogo
enote. V nadaljevanju vodjem skupin in gasilcem
podrobneje določi naloge in cilje. Pri tem jim z dodatnimi
navodili pomaga, da bo naloga izvedena, kakor jo je
načrtoval.
3.2.2. POŽAR V NARAVI
Ukrep prvega nastopa, obrambe ali napada
4. določitev poveljniškega mesta
Za nadaljnje uspešno delo in razvoj vodenja intervencije si
vodja organizira poveljniško mesto:
•
•
•
•
•
požar ne sme ogrožati vodje intervencije (ustrezen odmik),
omogočen pogled na čim večji del požarišča,
dober pregled nad enotami, ki gasijo,
pregled nad dostopnimi potmi
največkrat se ob razvoju intervencije organizira eno ali več
sprejemnih mest,
• označitev poveljniškega mesta ( rdeča zastavica in luč).
3.2.3. POŽAR V NARAVI
Razvoj intervencije in vodenje oddelka
Splošni postopki pri gašenju požarov v naravi so po
prioriteti:
• reševanje ljudi in premoženja (lahko v kombinaciji z
gašenjem)
• omejitev širjenja požara (intenzivno gašenje ob robu
požarišča)
• po potrebi izdelava ovir za zaustavitev širjenja
• oskrba enot z vodo za gašenje
• gašenje v območju pogorišča (črna cona)
• gasilska straža
3.2.3. POŽAR V NARAVI
Razvoj intervencije in vodenje oddelka
Podtalni požar
Požar se navadno razvije iz talnega in se razširi pod nivo tal.
Gori humus, suho listje, na barju tudi šota. V tleh je lahko
dovolj zraka za širjenje požara. Samo širjenje navadno ni
hitro, je pa pogasitev požara dolgotrajna.
Taktični postopki pri takem požaru so:
• omejitev širjenja (kopanje jarkov; globina mora biti enaka ali večja od
globine požara)
• gašenje po celotnem požarišču (pri tem gre za gašenje z vodo v
kombinaciji s prekopavanjem)
• obvezna gasilska straža
3.2.3. POŽAR V NARAVI
Razvoj intervencije in vodenje oddelka
Talni požar
Je najpogostejša oblika požarov v naravi v Sloveniji. Pri tem
gori suho listje, podrast in trava. Običajno se ne razvijejo
zelo visoke temperature, če pa do tega pride, lahko požar
preide v podtalni. Hitrost širjenja je odvisna od smeri ter
hitrosti vetra, konfiguracije terena in drugih dejavnikov. Zato
talni požar ob neugodnih razmerah preide tudi v debla in
krošnje dreves.
V primeru povečane hitrosti širjenja, predstavlja veliko
nevarnost za gasilce na terenu.
3.2.3. POŽAR V NARAVI
Razvoj intervencije in vodenje oddelka
Talni požar
Taktični postopki pri talnem požaru so:
• reševanje ljudi in objektov s kombinacijo gašenja,
• omejitev širjenja (intenzivno gašenje z bokov, gašenje z repa v
globino požara),
• uporaba naravnih preprek pri omejevanju in gašenju,
• v primeru varnega posredovanja na čelu, tudi gašenje s čela (drugače
lahko pred čelom ustvarimo varnostni pas, ki ustavi ali omeji širjenje),
• oskrba gasilskih enot na požarišču z vodo,
• pregled celotnega požarišča (dokončna pogasitev manjših žarišč).
3.2.3. POŽAR V NARAVI
Razvoj intervencije in vodenje oddelka
Vršni požar
Požar se navadno razvije iz talnega, razširi se v debla in
krošnje dreves. Širjenje požara je hitro. Razvijejo se visoke
temperature, širi se v smeri vetra. Če piha močan veter je
možen prenos požara naprej na večjo razdaljo (preskok).
Za gasilce je to najnevarnejša oblika posredovanja pri
gašenju požarov v naravi. Zelo pomembna je pravilna
razporeditev enot in njihova moč delovanja
(tehnika in gasilna sredstva).
3.2.3. POŽAR V NARAVI
Razvoj intervencije in vodenje oddelka
Vršni požar
Taktični postopki pri vršnem požaru so:
• reševanje ljudi in objektov s kombinacijo gašenja,
• omejitev širjenja (intenzivno gašenje z bokov ter z repa v jedro),
• v primeru gašenja na čelu uporaba močnih enot z veliko količino
gasilnih sredstev. Možna je izvedba poseka ali protiognja, ki pa mora
biti vedno podprta z močno obrambo,
• uporaba naravnih preprek pri omejevanju in gašenju,
• vedno omogočen umik moštva na varno območje,
• oskrba gasilskih enot na požarišču z vodo in gorivom
• pregled celotnega požarišča (dokončna pogasitev manjših žarišč),
• menjava enot z novimi in oskrba s hrano ter pijačo.
3.2.4. POŽAR V NARAVI
Varovanje in konec intervencije
Ko je požar večinoma pogašen je potrebno izvesti
naslednje postopke:
•
•
•
•
sistematičen pregled celotnega območja in ocena stanja,
dokončna pogasitev žarišč,
odpuščanje enot, ki jih na terenu ne potrebujemo,
postavitev gasilske straže.
Po končani intervenciji sledi za vodjo zbiranje podatkov o
celotni intervenciji. Tako od sodelujočih enot združimo
poročila (številčnost, aktivnosti, poraba gasilnih sredstev,
škoda na opremi in druge podatke) ter naredimo končno
poročilo, ki služi za analizo intervencije.
3.3. OTP - TEHNIČNA INTERVENCIJA
3.3. TEHNIČNA INTERVENCIJA
•
•
•
•
postopki do prihoda na mesto intervencije
ukrep prvega nastopa
razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
varovanje in zaključek intervencije
3.3. TEHNIČNA INTERVENCIJA
Tehnične intervencije predstavljajo v zadnjem času
vse večji odstotek v statistiki opravljenih intervencij.
Področje tehničnih intervencij je izjemno široko, zato so
tudi postopki vodenja enote precej različni in prilagojeni
posamezni vrsti intervencije.
Za tehnične nesreče je v vsaki lokalni skupnosti, na
nivoju regije in državnem nivoju izdelan načrt alarmiranja
in posredovanja. Tako so za tovrstne dogodke največkrat
predvidene osrednje enote v lokalni skupnosti ali ustrezno
opremljene in usposobljene enote.
3.3. TEHNIČNA INTERVENCIJA
Za prometne nesreče je izdelan državni načrt, po
katerem državo pokrivajo gasilske enote širšega
pomena (GEŠP). Za opremljenost teh enot poskrbi
država, za usposabljanja in vzdrževanje ter
intervencijsko pripravljenost pa lokalne skupnosti.
Pri drugih oblikah tehničnih intervencij je drugače,
za vse pa je določeno v alarmnem načrtu.
3.3. TEHNIČNA INTERVENCIJA
Tehnične intervencije delimo na:
•
•
•
•
•
•
nesreče v prometu (cestnem, železniškem,
letalskem, pomorskem)
nesreče pri delu (industrijske, delo v gozdu…)
reševanje oseb iz višin in globin
reševanje iz ruševin (rušenje stavb, plaz, potres)
reševanje na vodi in iz vode
posredovanje ob neurjih in ujmah
3.3.1. TEHNIČNA INTERVENCIJA
Prometna nesreča
Postopki do prihoda na mesto intervencije
Na tovrstne dogodke so alarmirane enote s koncesijo, po
potrebi se vključujejo tudi druge, če obsežnost dogodka to
zahteva.
Navadno pa gre za posredovanje enote do 7 gasilcev.
Postopki pred izvozom so usmerjeni k pridobivanju
podrobnejših informacij o dogodku:
• lokacija in obsežnost nesreče,
• koliko ljudi je poškodovanih,
• koliko vozil (in kakšna) je udeleženih v nesreči.
3.3.2. TEHNIČNA INTERVENCIJA
Prometna nesreča - ukrep prvega nastopa
1. ocena situacije – zbiranje informacij
Vodja ob prihodu zbere informacije:
•
•
•
•
•
lastna opažanja – naredi ogled območja,
izmenjava podatkov z drugimi službami (policija, NMP...),
informacije udeležencev – pogovor z njimi,
informacije očividcev – pogovor z njimi,
opažanja gasilcev v enoti (izvidovanje).
3.3.2. TEHNIČNA INTERVENCIJA
Prometna nesreča - ukrep prvega nastopa
2. načrtovanje – odločitev za posredovanje
Na osnovi zbranih podatkov se poveljujoči odloči za
izvedbo prvih ukrepov, ki so lahko:
•
•
•
•
•
•
zavarovanje mesta nesreče,
reševanje in pomoč ponesrečenim,
požarno varovanje,
stabilizacija poškodovanih vozil in tehnično reševanje,
sodelovanje z drugimi službami,
v primeru potrebe alarmirati dodatne enote.
3.3.2. TEHNIČNA INTERVENCIJA
Prometna nesreča - ukrep prvega nastopa
3. izvedba – izdaja povelja
Ko pretehta vse dejavnike, izda enoti povelje.
V začetku povelja kratko opiše stanje na terenu in nalogo
enote. V nadaljevanju vodjem skupin in gasilcem
podrobneje določi naloge in cilje. Pri tem jim z dodatnimi
navodili pomaga, da bo naloga izvedena, kakor jo je
načrtoval. V povelju je pomemben poudarek na lastni
varnosti posredovalcev in sodelovanje z drugimi enotami
na kraju nesreče.
3.3.3. TEHNIČNA INTERVENCIJA
Razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
Po izdanem povelju vodja aktivno nadzoruje delo in
po potrebi dopolni povelje.
V prvem povelju določene naloge lahko posamezna
skupina naredi v kratkem času, zato jo z novimi
povelji vodja razporedi na naslednje naloge.
Ves čas vodenja vodja skrbi, da se delo izvaja
usklajeno in tekoče, tako da v optimalnem času
zagotovijo odvoz ponesrečencev v nadaljnjo oskrbo.
3.3.4. TEHNIČNA INTERVENCIJA
Varovanje in zaključek intervencije
V zaključni fazi je z ostalimi službami potrebno
dogovoriti aktivnosti gasilske enote. Tu gre za
lokalne značilnosti, ki pa lahko sodijo v preiskavo
vzroka in sanacijo samega mesta nesreče:
• osvetljevanje mesta nesreče,
• pomoč pri premikanju in nalaganju vozil za odvoz,
• posipavanje cestišča z absorbentom,
• druge aktivnosti.
3.4. OTP – NESREČA Z
NEVARNO SNOVJO
3.4. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
•
•
•
•
postopki do prihoda na mesto intervencije
ukrep prvega nastopa
razvoj in delo na intervenciji pri vodenju oddelka
varovanje in zaključek intervencije
3.4. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Nesreče z nevarnimi snovmi so vse pogostejše.
Nekontrolirano razlitje ali izpust nevarne snovi je lahko
nevarno za ljudi in okolje in ima dolgoročne posledice.
Zato morajo biti posredovalci za tovrstne dogodke
odlično opremljeni in usposobljeni.
Za nesreče z nevarnimi snovmi obstaja, na nivoju lokalne
skupnosti, regije in države načrt alarmiranja in
posredovanja. Ustrezen načrt za ukrepanje imajo tudi
podjetja, katera se ukvarjajo s proizvodnjo,skladiščenjem,
prodajo ali transportom nevarnih snovi, oz. jih uporabljajo
v lastnem proizvodnem procesu.
3.4. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Na državnem nivoju imamo za tovrstna
posredovanja gasilske enote širšega pomena
(GEŠP), katere so pridobile koncesijo.
Za opremljenost teh enot skrbi država, za
usposabljanja, vzdrževanje in intervencijsko
pripravljenost pa lokalne skupnosti.
3.4. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Nesreče z nevarnimi snovmi so lahko:
• jedrska nesreča,
• nesreča pri prevozu nevarne snovi,
• nesreča v proizvodnem procesu, kjer je prišlo
do iztekanja ali izhajanja v okolico
• nesreča pri skladiščenju
• druge oblike
3.4.1. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Postopki do prihoda na mesto intervencije
Na tovrstne dogodke so alarmirane enote s koncesijo, po
potrebi se vključujejo tudi druge, če obsežnost dogodka to
zahteva.
Navadno pa gre za posredovanje enote do velikosti oddelka.
Postopki pred izvozom so usmerjeni k pridobivanju
podrobnejših informacij o dogodku:
• lokacija in obsežnost dogodka,
• ali so poškodovani ljudje,
• katera nevarno snov je predmet intervencije in v kakšnih
količinah je iztekla (ali kako drugače ogrozila okolico).
3.4.2. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Ukrep prvega nastopa
Taktični operativni postopki pri nesrečah z
nevarnimi snovmi so:
1.
2.
3.
4.
Prepoznati
Izolirati
Rešiti, omejiti
Sanirati
Gasilske enote navadno sodelujejo pri prvih treh
točkah, včasih tudi delno pri sanaciji.
3.4.2. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Ukrep prvega nastopa
1. ocena situacije – zbiranje informacij
Vodja ob prihodu zbere informacije:
• lastna opažanja – zaradi nevarnosti ne sme preblizu,
• prepoznava nevarne snovi – pridobivanje podatkov od
ReCO o nevarnosti, varnostnih conah in ukrepih,
• informacije udeležencev – pogovor z njimi,
• informacije očividcev – pogovor z njimi,
• opažanja gasilcev v enoti (izvidovanje) – formiranje
skupin za ogled na varni razdalji,
• opremljenost in številčnost enote za posredovanje.
3.4.2. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Ukrep prvega nastopa
2. načrtovanje – odločitev za posredovanje
Na osnovi zbranih podatkov se poveljujoči odloči za
izvedbo prvih ukrepov, ki so lahko:
• zavarovanje kraja nesreče – omejitev gibanja,
• postavitev servisne (delovne) cone in ustreznih točk,
• reševanje in pomoč ponesrečenim,
• preprečitev izhajanja (iztekanja) nevarne snovi v okolico,
• požarno varovanje,
• sodelovanje z drugimi službami,
• v primeru potrebe alarmiranje dodatnih enot.
3.4.2. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Ukrep prvega nastopa
3. izvedba – izdaja povelja
Ko pretehta vse dejavnike, izda enoti povelje.
Najprej jim pove s kakšno snovjo imajo opravka, kakšne so
nevarnosti in zaščitni ukrepi. Enoti kratko predstavi načrt
reševanja, nato pa skupinam in posameznikom določi
naloge in cilje. Ob samem izvajanju jim daje dodatna
navodila, da bi delovišče tudi prostorsko delovalo, kakor si
je zamislil.
V nadaljevanju vodja postavi poveljniško mesto in
si zagotovi potrebne pripomočke za delo.
3.4.3. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Razvoj in delo na intervenciji pri vodenju
Po izdanem povelju vodja aktivno nadzoruje delo in
po potrebi dopolni povelje.
V prvem povelju določene naloge lahko posamezna
skupina naredi v kratkem času, zato jo z novimi
povelji vodja razporedi na naslednje naloge.
Ves čas vodenja vodja skrbi, da se delo izvaja
usklajeno in tekoče. Skrbi, da sta vstopna in
izstopna točka pravilno postavljeni in opremljeni.
3.4.3. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Razvoj in delo na intervenciji pri vodenju
Intenzivno spremlja delo v coni direktne nevarnosti
(vroči, rdeči), in zagotavlja skupini ustrezno pomoč
ter varnost iz servisne cone (rumene).
Skrbi za zadostne količine moštva in tehnike na
kraju intervencije.
V nadaljevanju se poveže z enoto za prečrpavanje in
sanacijo, katera bo v nadaljevanju prevzela nalogo
na terenu.
3.4.3. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Razvoj in delo na intervenciji pri vodenju
Gasilske enote, ki za tovrstne dogodke nimajo
koncesije, lahko opravljajo naloge, katere jim
določi vodja intervencije.
Te niso vezane na delo v rdeči coni.
Tu gre za varovanje območja, logistično podporo in
morebitno dobavo požarne vode.
3.4.4. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Varovanje in zaključek intervencije
Naloga gasilcev reševalcev ob takih dogodkih je
predvsem zaustavitev nekontroliranega širjenja
nevarne snovi v okolje. Ko je to delo končano, sledi
faza prečrpavanja oz. sanacije mesta nesreče.
To delo lahko naredi tudi gasilska enota, največkrat
pa ga opravi pooblaščeno podjetje za prevoz
nevarnih snovi oz. za ravnanje z njimi.
3.4.4. NESREČA Z NEVARNO SNOVJO
Varovanje in zaključek intervencije
Za gasilske enote je pomembno, da uporabljeno
opremo in sredstva na strokoven način
dekontaminirajo (očistijo). Pogosto to delo opravi
strokovna pooblaščena organizacija.
4. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
•
•
•
•
ocena situacije
načrtovanje
izvedba
nadzor in poročanje
4. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
OCENA
POVELJE
UGOTOVITEV
STANJA
ali
UKAZ
IZVEDBA
NAČRTOVANJE
PLAN
AKCIJE
4. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
V točki 1.4. je bilo obravnavano kdo je lahko vodja
intervencije in kakšne naloge, iz. pravice ter dolžnosti
ima. V nadaljevanju pa bomo govorili o postopkih, ki jih
mora opraviti vsak vodja na intervenciji. Ti postopki so
splošni in se v malenkostih razlikujejo od oblike
posamezne intervencije (požar, tehnična
intervencija ...). V nadaljevanju bomo podrobneje
razdelali intervencijo z gašenjem požara.
4. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
V tem poglavju ne obravnavamo samo postopkov za
vodjo intervencije, ampak tudi za vodje vsake gasilske
formacije na intervenciji.
Ker je naš poudarek vodenje oddelka, bomo v
nadaljevanju te postopke omejili do tega nivoja.
Vodja oddelka je lahko tudi že vodja intervencije (vsaj
v prvi fazi, ko je na mestu intervencije ena sama enota).
Če začne izvajati postopke po točkah, ki jih bomo
razdelali v nadaljevanju, se lahko v tako delo kadarkoli
vključijo dodatne enote, samo vodenje intervencije pa
postane obvladljiv proces.
4.1. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Ocena situacije
Vodja prve enote na mestu intervencije mora najprej
dobiti dovolj informacij o stanju na terenu, da bo lahko
naredil načrt akcije in kasneje izdal povelje.
Pri tem mora pridobiti naslednje podatke:
1. stanju na požarišču,
2. stanju gasilske enote (ali gasilskih enot),
3. razpoložljivosti gasilnih sredstev.
4.1. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Ocena situacije - stanje na požarišču
Vodja pridobiva naslednje podatke:
• velikost požara in lokacija žarišča,
• ogroženost ljudi, stanje poškodovancev,
• nevarnosti za gasilce,
• prisotnost reševalnih in drugih enot,
• vremenske razmere,
• čas dogajanja (ura, letni čas),
• stanje radijskih zvez.
4.1. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Ocena situacije - stanje gasilske enote
O gasilski enoti je potrebno vedeti naslednje:
• številčno stanje moštva,
• opremljenost enote (tehnika)
• usposobljenost (znanje)
V kolikor je to enota s katero se je vodja pripeljal
na intervencijo, lahko te podatke zbere med
vožnjo.
4.1. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Ocena situacije - stanje gasilnih sredstev
O gasilnih sredstvih vodjo zanima naslednje:
• vrsta in količine gasilnih sredstev, ki jih ima na
razpolago za posredovanje - to so pripeljana
gasilna sredstva
• stalno dosegljiva gasilna sredstva (hidrantno
omrežje)
• dosegljivost drugih vodnih virov (črpališča,
bazeni, vodnjaki)
4.2. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Načrtovanje
Način in viri od katerih vodja pridobi vse želene
podatke, so navedeni v poglavju operativni postopki.
Ko si vodja ustvari sliko dogodka, začne z
načrtovanjem posredovanja.
Cilj načrtovanja je, ustvariti jasen načrt aktivnosti
katere bo enota lahko izvedla.
Rezultat načrtovanja je povelje enoti, ki jo vodimo.
4.2. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Načrtovanje
V izdelavi načrta si pomagamo z naslednjimi točkami:
• ogroženosti ljudi in živali,
• obseg in lokacija žarišča požara,
• zadostnost prisotne gasilske tehnike in moštva,
• zadostnost gasilnih sredstev,
• nevarnosti za gasilce pri posredovanju,
• vpliv vremenskih razmer za posredovanje.
4.2. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Načrtovanje
Glede na poznavanje gasilske taktike, številčnost
moštva, razpoložljivo tehniko in količino gasilnih
sredstev ter nevarnostjo za gasilce, pripravimo načrt
akcije, ki privede do izdaje povelja.
Naloge enote pa so lahko reševanje, gašenje (napad
ali obramba), prezračevanje, možnost varnega umika.
Premisliti je potrebno tudi o možnosti zagotavljanja
dodatnih sil in sredstev, če je naloga v taktičnem
smislu za obstoječo enoto preobsežna.
4.3. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Izvedba – izdaja povelja
Povelje mora biti izrečeno odločno, razumljivo, mirno
in dovolj glasno.
Zato je pomembno, da je formacija v trenutku
prejemanja povelja na enem mestu (za vozilom).
Posredovano mora biti vsem, katerim je namenjeno.
Tako vodja oddelka posreduje povelje celi enoti, v
nadaljevanju pa naloge natančneje razdela na
posamezno skupino ali gasilca.
4.3. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Izvedba – izdaja povelja
Ker vsi dobro poznamo povelje za šolski tridelni
napad, ga tu analiziramo in ga bomo kasneje
nadgradili s primerom:
1. Požarni objekt naravnost je prestavljena
naloga celotnega oddelka (v realnem primeru je
informacija pomanjkljiva, saj ne točneje ne določa za
kakšen objekt gre, obseg požara, nevarnosti za
gasilce, itd…)
4.3. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Izvedba – izdaja povelja
2. Odvzem vode iz potoka je povelje za prvi del
napada - od vodnega zajetja do črpalke.
(v realnem primeru je informacija pomanjkljiva, določiti
je potrebno odgovornega vodjo in skupine, ki bodo to
naredile. V šolski vaji je odgovorni vodja strojnik
(enako je za oskrbo z vodo na požarišču), pomagata
mu 2. in 3. skupina (vodarja in cevarja).
4.3. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Izvedba – izdaja povelja
3. Po dve B cevi do trojaka je povelje za drugi
del napada – od črpalke do trojaka.
(v realnem primeru je informacija pomanjkljiva, določiti
je potrebno izvajalca - skupino. V šolski vaji to nalogo
naredi 1. napadalna skupina, na intervenciji pa katera
druga, saj se morata napadalca pripraviti za gašenje).
4.3. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Izvedba – izdaja povelja
4. Po dve C cevi prva in druga v napad je
povelje za tretji del napada – od trojaka do
ognja (v realnem primeru je informacija
pomanjkljiva, potrebno je določiti smer in končno
nalogo vodjem 1. in 2. napadalne skupine).
4.3. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Izvedba – primer povelja
Na mesto intervencije se pripelje GVC 16/25 1+8.
Poveljnik po ogledu naredi načrt in izda naslednje
Povelje:
1. Požar je v kuhinji pritličja stanovanjske hiše. V njej je
plinska jeklenka, elektrika je izklopljena. Oseb
predvidoma ni v hiši.
2. Napadalca naredita notranji napad s 4 C cevmi od
trojaka, sledi jima skupina vodarjev z nalogo preiskati in
pregledati objekt (iskanje morebitne osebe)
4.3. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Izvedba – primer povelja
3. Sel napelje B cev do trojaka in upravlja trojak. Mesto
trojaka 6m levo pred vhodnimi vrati.
4. Cevarja poiščeta hidrant in napeljeta cev za oskrbo
cisterne z vodo. Kasneje vzameta nadtlačni
prezračevalnik in se pripravita za prezračevanje objekta.
Tako je v 1. točki določena naloga celi formaciji, v 2.
za 3. del napada v 3. za 2. del napada in v 4. za 1.
del ter dodatno prezračevanje. Iz povelja je jasno,
kdo mora kaj narediti.
Skica izvedbe naloge iz povelja
H
V
V
Skica naloge iz povelja.
C
N
N
C
4.3. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Izvedba
Po prejemu povelja gredo gasilci in skupine na
izvajanje naloge. Vodja spremlja njihovo delo in po
potrebi dopolni povelje ali pojasni posameznikom
določene nejasnosti. Izvedba povelja je za vse gasilce
obvezujoča, razen v nekaterih primerih. Ti so navedeni
v pravilih gasilske službe.
Zato mora vsak vodja dobro poznati svoje gasilce
v enoti, katero vodi na intervenciji.
4.4. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Nadzor in poročanje
Po izdaji povelja vodja spremlja razvoj intervencije.
Opazuje situacijo, zbira informacije in sprejema
poročila podrejenih gasilcev. Na osnovi ugotovljenega
lahko načrtuje spremembe aktivnosti ali ne spreminja
ničesar. Če stanje kaže, da je sprememba potrebna,
jo najprej pretehta in se odloči za izvedbo. Z novim
poveljem gasilcem ali vodjem skupin spremeni tok
izvajanja intervencije.
4.4. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Nadzor in poročanje
Do sprememb povelja pride zaradi:
• trenutne spremembe na požarišču,
• nenadnega širjenja požara,
• tehnične okvare,
• informacij podrejenih gasilcev na požarišču,
• uspešne akcije gašenja.
4.4. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Nadzor in poročanje
Poročanje je dolžnost vsakega na intervenciji, ki
izvaja dobljeno nalogo - povelje. Poročati mora
svojemu predpostavljenemu vodji, ki mu je nalogo
dal. Na osnovi poročil ima vodja dober pregled
nad delom enote. Pravočasno lahko ukrepa ob
kritičnih situacijah, odločitve, ki jih sprejme, so
boljše in delo enote je uspešnejše.
Vendar je potrebno vedeti, kaj in kdaj poročati.
4.4. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Nadzor in poročanje
Kdaj poročamo:
• ko smo opravili nek del naloge ali celo nalogo,
• ko pridemo v situacijo, da ne moremo izvesti
naloge,
• ko je prišlo do nepredvidenega dogodka,
• lahko periodično (primer: na vsakih 5 minut), če
je tak dogovor z vodjo,
• na zahtevo predpostavljenega vodje.
4.4. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Nadzor in poročanje
Kaj in kako poročamo:
Poročilo je informacija, posredovana ustno (če smo v
fizičnem kontaktu) ali preko radijske zveze (na večjo
razdaljo, ko tega ni možno narediti ustno).
Obvezno sporočamo pomembne podatke za potek
intervencije, posredujemo informacije, ki od nas
zahteva predpostavljeni.
Poročilo mora biti vedno kratko in vsebovati mora
bistvene podatke. Mora biti objektivno in strokovno.
4.4. POSTOPKI VODENJA
INTERVENCIJE
Nadzor in poročanje
Vodja intervencije:
Tudi vodja intervencije je dolžan poročati. Ustno
poroča centru za obveščanje o prihodu na mesto
dogodka, čez nekaj časa o poteku intervencije in
o zaključku del pred povratkom v dom. Ko se
vrne v dom, naredi še zadnje poročanje na ReCO.
Temu sledi še pisno izpolnjeno elektronsko
poročilo v programu SPIN.
5. NASTOP IN VODENJE GASILSKE
ENOTE NA INTERVENCIJI
•
•
•
•
•
taktični nastop zmanjšanega oddelka
taktični nastop oddelka
oddelek v obrambi
oblike napadov z oddelkom
preskrba z vodo
5. TAKTIČNI NASTOP ODDELKA
Vodenje oddelka
na intervenciji zgleda shematsko tako:
VODJA oddelka
Gasilci domače (1.) enote
na požarišču (oddelek)
povelje
poročilo
5. TAKTIČNI NASTOP ODDELKA
Vodenje oddelka:
shematski prikaz
poveljevanja in
poročanja v
oddelku.
povelje
poročanje
N1
V1
C1
N2
V2
C2
5.1. TAKTIČNI NASTOP
ZMANJŠANEGA ODDELKA
Taktični nastop zmanjšanega oddelka 1+6
Zunanji napad ali obramba (1)
Formacija razvije en napad (prva enota na mestu).
Taka formacija lahko POGASI SREDNJE VELIK
POŽAR (do 2 prostora v stavbi)
•
vodenje - desetar
• 1. napad (ročnik) - prvi in drugi napadalec
• trojak – sel
• črpalka na vozilu ali MB – strojnik
• urejanje prometa – en gasilec
• napajanje vozila – en gasilec
5.1. TAKTIČNI NASTOP
ZMANJŠANEGA ODDELKA
Taktični nastop zmanjšanega oddelka 1+6
Zunanji napad ali obramba (2)
Taka formacija lahko razvije dva napada
• vodenje - desetar
• 1. napad (ročnik) - prvi in drugi napadalec
• 2. napad (ročnik) - prvi in drugi vodar
• trojak – sel
• črpalka na vozilu ali MB - strojnik
5.1. TAKTIČNI NASTOP
ZMANJŠANEGA ODDELKA
Taktični nastop zmanjšanega oddelka 1+6
Notranji napad (1)
Formacija razvije samo en napad
• vodenje - desetar
• 1. napad (ročnik) - prvi in drugi napadalec
• 2. varovanje 1. skupine, preiskovanje,
reševanje - prvi in drugi vodar
• trojak – sel
• črpalka na vozilu ali MB – strojnik
5.1. TAKTIČNI NASTOP
ZMANJŠANEGA ODDELKA
Taktični nastop zmanjšanega oddelka 1+6
Napad po lestvi (1)
Formacija razvije en napad
• vodenje - desetar
• 1. napad (ročnik) - prvi in drugi napadalec
• delo z lestvijo, pridrževanje - prvi in drugi vodar
• trojak – sel
• črpalka na vozilu ali MB – strojnik
5.1. TAKTIČNI NASTOP
ZMANJŠANEGA ODDELKA
Taktični nastop zmanjšanega oddelka 1+6
Napad po lestvi (1)
Formacija razvije en napad
• vodenje - desetar
• 1. napad (ročnik) - prvi in drugi napadalec
• delo z lestvijo, pridrževanje - prvi in drugi vodar
• trojak – sel
• črpalka na vozilu ali MB – strojnik
5.2. TAKTIČNI NASTOP ODDELKA
Taktični nastop oddelka 1+8
Zunanji napad ali obramba (1)
Formacija lahko razvije dva napada (prva enota na mestu)
•
vodenje - desetar
• 1. napad (ročnik) - prvi in drugi napadalec
• 2. napad (ročnik) - prvi in drugi vodar
• trojak – sel
• črpalka na vozilu ali MB – strojnik
• urejanje prometa – en gasilec
• napajanje vozila – en gasilec
5.2. TAKTIČNI NASTOP ODDELKA
Taktični nastop oddelka 1+8
Zunanji napad ali obramba (2)
Taka formacija lahko razvije tri napade
•
vodenje - desetar
• 1. napad (ročnik) - prvi in drugi napadalec
• 2. napad (ročnik) - prvi in drugi vodar
• 3. napad (ročnik) - prvi in drugi cevar
• trojak – sel
• črpalka na vozilu ali MB – strojnik
5.2. TAKTIČNI NASTOP ODDELKA
Taktični nastop oddelka 1+8
Notranji napad (1)
Taka formacija lahko razvije dva napada
•
vodenje - desetar
• 1. napad (ročnik) - prvi in drugi napadalec
• 2. napad (ročnik) - prvi in drugi vodar
• trojak - 1. cevar
• B vod - 2. cevar
• črpalka na vozilu ali MB - strojnik
• napajanje vozila – sel
5.2. TAKTIČNI NASTOP ODDELKA
Taktični nastop oddelka 1+8
Notranji napad (2)
Formacija lahko razvije gasi in rešuje (preiskuje)
•
•
•
•
•
•
•
•
vodenje - desetar
1. napad (ročnik) - prvi in drugi napadalec
reševanje, preiskovanje - prvi in drugi vodar
trojak - 1. cevar
B vod - 2. cevar
prezračevanje
črpalka na vozilu ali MB - strojnik
napajanje vozila – sel
5.2. TAKTIČNI NASTOP ODDELKA
Taktični nastop oddelka 1+8
Notranji napad - nadaljevanje (2a)
Iz prejšnje situacije se lahko naloge posameznikom
spremenijo v:
•
•
•
•
•
•
vodenje - desetar
1. napad (ročnik) - prvi in drugi napadalec
reševanje, preiskovanje - prvi in drugi vodar
prezračevanje, zunanja obramba - prvi in drugi cevar
trojak – sel
črpalka na vozilu ali MB - strojnik
5.2. TAKTIČNI NASTOP ODDELKA
Taktični nastop oddelka 1+8
Napad po lestvi
Formacija lahko razvije dve napadalni skupini –
gasi, rešuje, preiskuje
•
•
•
•
•
•
vodenje - desetar
1. napad (ročnik) ne po lestvi - prvi in drugi napadalec
2. napad po lestvi - prvi in drugi vodar
delo z lestvijo, pridrževanje - prvi in drugi cevar
trojak – sel
črpalka na vozilu ali MB – strojnik
5.2. TAKTIČNI NASTOP ODDELKA
Območje delovanja napadalnih skupin:
Napadalna skupina v prostoru gasi požar v širini do 8 m
in v globino do 7 m, s pomikanjem naprej se globina veča.
• Pri gašenju večjih prostorov (dvoran, industrijskih hal)
mora vodja uporabiti čelni napad – več skupin vzporedno
v isti smeri delovanja.
• Pri obrambi zunaj ali požaru v naravi je širina delovanja
skupine do 15 m, globina pa do 10m.
• V primeru širše fronte obrambe se postavi skupine na
razdaljo do 15m, če je intenzivnost požara velika, se
razdaljo zmanjša.
•
5.3. ODDELEK V OBRAMBI
Pasivna obramba: (posredna)
Kadar sile na požarišču ne zadostujejo, se moramo
odločiti za obrambo sosednjih (vrednejših) objektov.
Pri posredni obrambi usmerimo delovanje na negoreče
objekte. Nadaljnja težnja je pridobiti okrepitve in preiti v
napad.
5.3. ODDELEK V OBRAMBI
Aktivna obramba: (neposredna)
Ko imamo na požarišču več enot, pa še vendar ne
dovolj za napad, se odločimo za obrambo na
gorečem objektu. S tem varujemo okolico.
Pri neposredni obrambi usmerimo delovanje na goreč
objekt. Naloga vodje je pridobiti okrepitve in preiti v napad.
5.4. OBLIKE NAPADOV Z ODDELKOM
Notranji napad: izvedemo z vstopom napadalne
skupine skozi odprtino v objekt. Pomembno je, da ima
skupina zagotovljeno še eno skupino za varovanje
v primeru težav pri delu (varnost).
V
C
N
N
C
H
V
5.4. OBLIKE NAPADOV Z ODDELKOM
Zunanji napad: Kadar plameni zajamejo cel objekt in ni
možno (varno) gašenje v notranjosti, naredimo zunanji
napad. Ta taktični postopek uporabljamo tudi pri gašenju
požarov v naravi.
5.4. OBLIKE NAPADOV Z ODDELKOM
Sestavljeni napad je sočasna kombinacija notranjega
in zunanjega napada. Z notranjim napadom gasimo v
stavbi, z zunanjim pa preprečujemo z ohlajevanjem okolice
odzračevalnih odprtin
prenos požara po
objektu ali prenos
na sosednje.
5.4. OBLIKE NAPADOV Z ODDELKOM
Frontalni napad: Uporabimo ga takrat, kadar gasimo v
naravnem okolju ali v večjih objektih. Sočasno gasimo
vzporedno z več napadalnimi skupinami v isti smeri .
Širjenje naprej je z oviro omejeno.
5.4. OBLIKE NAPADOV Z ODDELKOM
Napad z obkrožanjem: Požar zajame velik del objekta.
Z napadi ga omejimo vsaj z dveh strani, hkrati pa varujemo
tudi sosednje objekte.
To obliko napada uporabljamo tudi v naravnem okolju.
5.5. PRESKRBA Z VODO
Vodne vire ločimo na dve vrsti:
• naravne (potoki, reke, jezera) in
• umetne (hidrantno omrežje, vodnjaki, bazeni,
urejena črpališča)
Pri tem je pomembno ali ima vir omejeno ali
neomejeno količino dotoka vode.
• viri z neomejeno količino so: hidranti, potoki,
reke, jezera
• viri z omejeno količino pa so: vodnjaki, bazeni
5.5. PRESKRBA Z VODO
Na intervenciji je potreba hitra ocena porabe
vode za gašenje. Vodja bo to najlažje naredil, če
bo preštel število ročnikov in upošteval, da je ob
stalno odprtem ročniku lahko pretok 200 l/min.
(primer: gasimo s petimi ročniki, zagotoviti
moramo stalen dotok vode v količini 1000 l/min.
Zato je pomembno, da vemo kakšen vodni vir imamo v
bližini za oskrbo z vodo. Pri velikih požarih so primernejši
viri z neomejeno količino dotoka. Pomembno je, da vemo,
kakšna je morebitna omejitev dotoka vode v minuti, kljub
neomejenemu viru (hidrantno omrežje).
5.5. PRESKRBA Z VODO
Hidranti so neomejen vodni vir z omejenim dotokom
(količina vode je odvisna od tlaka v vodovodnem
omrežju, premera vodovodnih cevi in oblike omrežja
(krožni ali vejasti sistem)).
Vodnjaki, bazeni predstavljajo omejene količine
vode (glede na prostornino). Dotok na požarišče je
odvisen od števila in zmogljivosti črpalk ter vrste
cevovoda.
Potoki reke in jezera so neomejeni vodni viri. Za
dotok vode na požarišče velja enako kot pri
vodnjakih in bazenih.
5.5. PRESKRBA Z VODO
Prvo vodo za gašenje seveda uporabimo iz vozil
s katerimi smo se pripeljali na intervencijo.
Naslednji vir iščemo v neposredni bližini
(hidrant, vodnjak).
V kolikor to ne zadostuje za izvedbo učinkovitega
napada in pogasitev požara pripravimo druge
učinkovitejše oblike oskrbe z vodo.
Lahko organiziramo dovoz vode s cisternami ali
pa z več motornimi brizgalnami naredimo verigo
(odprto ali zaprto) iz bolj oddaljenega neomejenega
vodnega vira.
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
• predstavitev vodenja velike intervencije
• štabno vodenje
• delo v sektorju
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
Ločeni nastop:
Pri ločenem nastopu na požarišču enote med
seboj s cevovodi niso povezane. Vsaka ima svoj
vir oskrbe z vodo, imajo pa seveda skupni cilj –
gašenje objekta.
Taka oblika nastopa se uporabi pri večjih požarih,
kadar moramo požar obkrožiti.
V tem primeru lahko vodja razdeli enote na
posamezne sektorje.
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
Ločeni nastop gasilskega voda
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
Vzporedni nastop:
Uporabimo ga na intervenciji, kjer je prva enota
številčno in močna in dobro opremljena. Na
pomoč jim pride manjša enota. Ta se najhitreje
vključi v delo, če izkoristi prvi del napada prve
enote in napelje samostojni tlačni vod do trojaka
ter razvije napadalne skupine.
Prednost takega nastopa je celotno izkoriščena
zmogljivosti črpalke in hiter napad v določeni
smeri.
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
Vzporedni nastop gasilskega voda
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
Serijski nastop:
Je nastop z dvema oddelkoma, kjer je prva enota
številčno močna in dobro opremljena. Druga
enota ima za začetek gašenja dovolj vode, zato
začne z drugim in tretjim delom napada, nadaljuje
pa s prvim.
Prav je, da se zagotovi neomejen stalni vodni vir.
Druga enota si ga lahko zagotovi z odvzemom
vode pri prvem oddelku, ne da bi ji ogrozila
zmanjšano operativno moč.
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
Serijski nastop gasilskega voda
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
Rele ali veriga:
S to obliko nastopa zagotovimo ustrezne količine
vode na oddaljeno požarišče in ustrezen tlak za
delo posameznih napadalnih skupin.
Uporablja se za premagovanje velike razdalje in
večje nadmorske višine, kjer drugače ni možna
oskrba z vodo.
Pri zaprtem sistemu povežemo v verigo najmanj
dve MB, pri odprtem pa prečrpavamo vodo v
bazen, vodnjak, .... in ga od tam zopet sesamo ter
črpamo dalje.
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
Veriga ali rele (zaprt sistem)
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
Kombiniran ali povezan nastop:
V praksi je to najpogostejši primer posredovanja
gasilskih enot. Pri tem gre za dve aktivnosti, gašenje
in reševanje. Ena skupina gasi, druga rešuje,
preiskuje, obe skupaj pa si zagotavljata varnost pri
posredovanju.
Kadar nastopa na požarišču več enot, vodja njihove
aktivnosti tudi loči, kakor je predstavljeno na
naslednji sliki. V sektorju pritličje poteka gašenje iz
sektorja 1. nadstropje pa reševanje ljudi.
6. VODENJE VELIKIH INTERVENCIJ
Kombinirani ali povezan nastop gasilskega voda
Gašenje v pritličju, reševanje iz 1. nadstropja
6.1. VODENJE VELIKE
INTERVENCIJE
Intervencija se v svojem razvoju lahko povečuje, v
kolikor situacija na terenu od posredovalcev to
zahteva. Oddelek lahko uspešno pogasi srednje velik
požar. V primeru, da je požar večji, je potrebno tudi
posredovanje več enot. To pa za seboj potegne tudi
drugačno obliko vodenja. Shema je prikazana na
prejšnji sliki.
Tako je po 40. čl. Zakona o gasilstvu poveljujoči
osrednje enote lahko vodja intervencije.
Vsi poveljniki enot, ki sodelujejo na intervenciji pa
sestavljajo OPERATIVNO VODSTVO intervencije.
6.1. VODENJE VELIKE
INTERVENCIJE
Shema vodenja velike intervencije – velik požar
VODJA
INTERVENCIJE
VODJA
1. ENOTE
VODJA
INTERVENCIJE
domače PGD
VODJA 2. ENOTE
osrednje PGD
VODJA 3. ENOTE
sosednje PGD
Gasilci domačega
PGD
Gasilci osrednjega
PGD
Gasilci sosednjega
PGD
6.1. VODENJE VELIKE
INTERVENCIJE
Za učinkovito in pregledno organizacijo na požarišču
mora vodja intervencije razdeliti območje na
posamezne sektorje, v sektorjih pa delujejo enote, ki
jih tja razporedi z določenimi nalogami. Vsak sektor
ima svojega vodjo, ki je neposredno podrejen vodji
intervencije. V posameznem sektorju je lahko tudi več
enot, vodijo jih njihovi poveljniki, podrejeni pa so vodji
sektorja. V naslednjih slikah si bomo ogledali nekaj
primerov delitev območja na sektorje. To je
pomemben postopek za organizacijo vodenja
intervencije.
6.1. VODENJE VELIKE
INTERVENCIJE
Horizontalna sektorizacija požarišča z več objekti
C
D
B
A
6.1. VODENJE VELIKE
INTERVENCIJE
Vertikalna sektorizacija objekta z več nadstropji
8. nadstropje - zgornje
7. nadstropje
6. nadstropje
5. nadstropje
4. nadstropje
3. nadstropje
2. nadstropje
1. nadstropje
PRITLIČJE
1. klet
6.1. VODENJE VELIKE
INTERVENCIJE
Sektorizacija požara v naravi
PRENEŠENI
POŽAR
ČELO POŽARA
DESNI BOK
JEDRO POŽARA
LEVI BOK
REP POŽARA
6.1. VODENJE VELIKE
INTERVENCIJE
Za učinkovito in uspešno organizacijo na požarišču
ima vodja intervencije tri prioritetne cilje:
1. Zaščita življenj – v tem primeru gre za reševanje
ljudi in vse taktične postopke. Izvajanje zaščite
velja posredovalcem kot vsem drugim ogroženim
na intervenciji.
2. Lokalizacija požara – Tu gre za taktične
postopke zmanjševanja vpliva požara na okolje ter
uspešno pogasitev (obramba in napad).
3. Zaščita dobrin – Aktivnost je namenjena
zmanjšanju škode na objektih ali drugih dobrinah
na najmanjšo možno mero.
6.1. VODENJE VELIKE
INTERVENCIJE
Sprejemno mesto
SM
Vodja intervencije bo poleg poveljniškega
mesta postavil tudi sprejemno mesto.
Postavljeno je na točki prihoda enot na mesto
intervencije. Sprejemno mesto se lahko tudi označi.
Naloge na sprejemnem mestu so naslednje:
• sprejem in popis prispele enote
• javljanje podatkov na poveljniško mesto
• pošiljanje enot iz sprejemnega mesta na mesto
(sektor), ki ga določi vodja intervencije, skladno s
potrebami.
6.2. ŠTABNO VODENJE
Intervencija po obsegu lahko preraste velik požar.
Le ta preide po velikosti v katastrofalni požar.
Takrat en sam človek (vodja intervencije) ne
zmore opravljati vodenja. Zato se formira ŠTAB
INTERVENCIJE, ki organizira določene enote in
službe. Tako spremljajoče aktivnosti
NAČRTOVANJA, enote LOGOSTIKE in vodenje
ADMINISTRACIJE zagotavlja OPERATIVNIM
enotam lažje delo na terenu.
6.2. ŠTABNO VODENJE
ŠTAB intervencije
OPERATIVNO
NAČTROVANJE
OPERATIVA
LOGISTIKA
ADMNISTRACIJA
IN FINANCE
OCENA STANJA
VODJA INTERVENCIJE
MATERIAL
DOKUMENT.
POSLOVANJA
PROGNOZA
GASILSKA ENOTA
TRANSPORT
DOKUMENT.
VODENJA
PRIORITETE
GASILSKE ENOTE
KOMUNIKACIJE
PLANIRANJE
STROŠKOV
OPERATIVNI NAČRT
REŠEVALNE ENOTE
PREHRANA
EVIDENCA
STROŠKOV
USKLAJEVANJE
HELIKOPTERSKA ENOTA
OSKRBA
ARHIVIRANJE
NADZOR
DRUGE ENOTE
OBVEŠČANJE
6.2. ŠTABNO VODENJE
Štab intervencije
V štabu intervencije so vodja intervencije, vodja
načrtovanja, vodja operative ter vodja
administracije in financ.
Poleg njih ima vodja intervencije še tri pomočnike
za posamezne resorje to pa so:
• pomočnik za stike z javnostjo skrbi za komunikacijo
navzven, pripravlja poročila za javnost.
• pomočnik za varnost skrbi za varno izvajanje nalog in
odreja varnostne ukrepe v posameznih sektorjih.
• pomočnik za koordinacijo skrbi za sodelovanje s
predstavniki drugih služb, katere sodelujejo v intervenciji.
6.2. ŠTABNO VODENJE
Operativno načrtovanje
je dejavnost, ki na terenu zbira podatke, pridobiva
ustrezna poročila in na osnovi tega načrtuje
nadaljnje aktivnosti na terenu. Izdela načrt
intervencije s pomočjo katerega zagotavlja
operativnim enotam ustrezno število gasilcev,
opreme in gasilnih sredstev skladno z
operativnimi načrti in predvidenim razvojem
intervencije.
6.2. ŠTABNO VODENJE
Operativne enote
Operativne enote na terenu vodi vodja operativnih
enot, skladno z načrtom intervencije. Za nadzor
nad vodenjem ima na posameznih delih požarišča
vodje sektorjev, ki poveljujejo enotam na svojem
območju. Vodji poročajo o izvajanju nalog oz.
zahtevajo nove enote, sredstva in tehniko. Vodja
to pomoč, skladno s potrebami, pošilja na
posamezne sektorje.
Ob zaključku intervencije odpušča enote.
6.2. ŠTABNO VODENJE
Logistika
Enote logistike zagotavljajo operativnim enotam
nemoteno delo. Skrbijo za vzpostavitev in
vzdrževanje radijskih zvez, oskrbo enot z
gasilnimi sredstvi, določeno tehniko in gorivom,
oskrbo moštva s hrano in pijačo.
Enote logistike so pomemben člen na intervenciji,
predvsem, ko je intervencija dolga. Organizirajo
in vodijo sprejemna mesta in zagotavljajo NMP za
enote posredovalcev.
6.2. ŠTABNO VODENJE
Administracija in finance
Ta sektor je odgovoren za spremljanje stroškov in
evidentiranje vseh aktivnosti posameznih enot na
mestu intervencije.
Na osnovi načrtov lahko planira določena finančna
sredstva, skladno s tem pa se vodja intervencije
lažje odloča za neke aktivnosti.
Z beleženjem posameznih aktivnosti, pomaga pri
izdelavi sprotnih poročil, kakor tudi končnega
poročila o intervenciji in stroških z izvedbo
intervencije.
6.3. DELO V SEKTORJU
Sektor je logično določen del na mestu
intervencije, kjer se izvajajo določene aktivnosti.
Lahko je to ena stran na objektu, lahko ena ali
dve etaži v objektu, lahko neko območje na
terenu pri požaru v naravi.
Sektor je na intervenciji lahko formiran tudi za
neko določeno aktivnost. Tako je možno določiti
sektor za oskrbo požarišča z vodo (pri tem gre
lahko za dovoz vode s cisternami ali transport
preko verige iz oddaljenega vodnega vira).
6.3. DELO V SEKTORJU
Sektor operativno vodi vodja sektorja. Podrejen
je vodji intervencije. Njemu sporoča stanje v
sektorju, potrebe in posebnosti. Od njega pa
dobiva povelja, ukaze in navodila.
Za komuniciranje po radijskih zvezah imajo enote
v sektorju obvezno svoj delovni kanal. Če je v
sektorju veliko enot, je možno razdeliti območje
še na manjše podsektorje. Takrat morda
potrebuje en sektor več delovnih kanalov za
radijske zveze.
7. SEMINARSKA NALOGA
Operativno taktični nastop oddelka
na požaru stanovanjskega objekta
V seminarski nalogi tečajnik izdela operativno
taktični opis intervencije požara v stanovanjski
stavbi na operativnem območju svojega PGD.
Naloga je pisni izdelek za katerega tečajnik črpa
podatke iz svojega PGD. Tako se spozna z
operativnim načrtom, alarmnim planom, tehniko,
orodjem in opremo v svoji enoti.
Prav tako spozna objekt, na katerem bo opisal
intervencijo in vodne vire v njegovi okolici.
7. SEMINARSKA NALOGA
Obseg požara, ki ga požar zajame je (do) dva
prostora v stavbi, za posredovanje uporabi
oddelek gasilcev svojega PGD, kateremu na
intervenciji poveljuje sam. Oprema za gašenje
in vozilo je prav tako vzeta iz matične enote.
Oceno seminarske naloge je del ocene
predmeta gasilska taktika.
V nadaljevanju so opisane točke, katere mora
tečajnik v nalogi obdelati in napisati.
Seminar: TEČAJ ZA VODJE ENOTE
Organizator: Gasilska zveza Florjanovo
Naslovnica:
Florjan Vzorec
Vzorčna vas1
PGD Florjanov dol
Gasilska zveza Florjanovo
SEMINARSKA NALOGA
OPERATIVNO
TAKTIČNI NAČRT
stanovanjske hiše Florjanov dol 5
Mentor: ime priimek
V Florjanovem dolu,(datum)
podpisani kandidat
VSEBINA NALOGE
1. OPERATIVNI DEL
1.1. opis požara
1.2. operativna sposobnost gasilske enote
1.3. evakuacija
1.4. taktični nastop gasilske enote
1.5. izračuni
1.6. požarno poročilo
2. ANALIZA INTERVENCIJE
3. LITERATURA IN OSTALI VIRI
4. TAKTIČNA SKICA
1. OPERATIVNI DEL
1.1. opis požara
1.2. operativna sposobnost gasilske enote
1.3. evakuacija
1.4. taktični nastop gasilske enote
1.5. izračuni
1.6. požarno poročilo
1.1. OPIS POŽARA
1.1.1. opis razvoja in stanja požara
1.1.2. možne smeri širjenja požara
1.1.3. ogroženi objekti
1.1.1. OPIS RAZVOJA IN
STANJA POŽARA
Določimo čas in opišemo mesto izbruha požara.
Vzrok požara naj temelji na realni predpostavki.
Napišemo število zatečenih ljudi v objektu in
opišemo dejansko stanje takoj po izbruhu
požara.
1.1.2. MOŽNE SMERI ŠIRJENJA POŽARA
Glede na zatečeno stanje, letni čas, dobo dneva
in smer vetra opišemo vse možne smeri širjenja
ognja. To je pomembno, zaradi nadaljnjega
razvoja gasilske intervencije, postavitve vozila in
vstopov napadalnih skupin. Pri tem upoštevamo
gorljivost gradbenih materialov, načrt gradnje,
požarne zidove prehode …
1.1.3. OGROŽENI OBJEKTI
Ko opredelimo možne smeri širjenja požara,
opazimo še ostale objekte, katere bo lahko
zajel požar pri svoji širitvi. Ti objekti so lahko
v začetni fazi gašenja predmet obrambe, v
kolikor bi bil požar razvit in bi se širil iz
gorečega objekta.
1.2. OPERATIVNA SPOSOBNOST
GASILSKIH ENOT
1.2.1. opis aktivirane gasilske enote
1.2.2. opredelitev gasilnih sredstev
1.2.3. zveze in alarmiranje
1.2.1. OPIS AKTIVIRANE
GASILSKE ENOTE
Opišemo svojo gasilsko enoto, njeno kategorijo,
tehnično opremljenost, število operativnih
gasilcev in njihovo strokovno usposobljenost.
Pri opisu opreme opišemo vsa vozila, čeprav
bomo potem na intervenciji uporabili manj vozil.
Opišemo še ostalo opremo, pomembno za našo
enoto.
1.2.2. OPREDELITEV
GASILNIH SREDSTEV
Določimo gasilsko tehniko in gasilna sredstva,
ter moštvo, ki bo "sodelovalo" v akciji gašenja
in reševanja. Opišemo tudi dostopne vire
gasilnih sredstev v bližini požarišča. V kolikor
ni zadostnih količin neomejenih virov v bližini,
določimo postopek, kako bi jih zagotovili.
1.2.3. ZVEZE IN ALARMIRANJE
Opišemo število vrsto in število radijskih postaj v
naši enoti. Napišemo radijski imenik s pozivnimi
znaki v naši enoti.
V operativnem načrtu društva poiščemo delovne
kanale, ki jih uporablja enota za komunikacijo z
ReCO in kanal(e), ki so določeni za prve
posredovalce ter jih napišemo v nalogo.
1.2.3. ZVEZE IN ALARMIRANJE
Pri alarmiranju upoštevamo alarmni načrt, ki
ga imamo napisanega v operativnem načrtu.
Najprej osnovna enota – prvi poziv, zatem
dodatne enote – drugi poziv (opcija).
Uporabimo klasičen postopek v naši enoti in
ga opišemo v nalogi.
1.3. EVAKUACIJA
1.3.1. postopek evakuacije v objektu in
smer rešitve
1.3.1. POSTOPEK EVAKUACIJE V
OBJEKTU IN SMER REŠITVE
Naš objekt verjetno nima izdelanega požarnega
reda in posledično požarnega načrta. V kolikor
ga ima, si pomagamo s podatki, drugače načrt
evakuacije opišemo glede na logično postavitev
izhodov iz prostorov in objekta. Navedemo tudi
zbirno mesto izven objekta, kamor se v primeru
evakuacije zatečejo osebe.
1.4. TAKTIČNI NASTOP GASILSKE
ENOTE
1.4.1. alarmiranje in aktiviranje gasilske enote
1.4.2. nastop gasilske enote
1.4.1. ALARMIRANJE IN AKTIVIRANJE
GASILSKE ENOTE
Kronološko opišemo začetek požara, čas
prijave, način alarmiranja in potek dostopa
enote na mesto intervencije. Tu je pomembno,
da navedemo čase posameznih faz (alarm,
prihod v dom, izvoz, prihod na mesto požara).
1.4.2. NASTOP GASILSKE ENOTE
SMO POVELJUJOČI V NAŠI ENOTI (vodimo
oddelek), torej smo vodja intervencije in opisujemo
(v 1. osebi ednine).
Opišemo postopek prihoda na mesto intervencije,
ogled in zbiranje informacij (navedemo ugotovitve).
Na osnovi ugotovitev naredimo načrt, katerega
tudi opišemo in utemeljimo odločitev.
Izvedemo ukrep izklopa energetskih virov.
1.4.2. NASTOP GASILSKE ENOTE
Izdamo povelje (ga napišemo, komu in kakšno
nalogo). Ves čas opisujemo naše delo (vodja
intervencije), izdana povelja in preverjamo razvoj
intervencije. Upoštevamo vse tri točke vodenja in
jih obdelamo po naših predvidevanjih. Natančno
opisujemo delo enote in skupin.
Opišemo vse faze vključno z zaključkom
intervencije (ta točka je najpomembnejša v nalogi).
1.5. IZRAČUNI
1.5.1. izračun pretokov
1.5.2. izračun izgube tlaka
1.5.1. IZRAČUN PRETOKOV
Glede na število ročnikov uporabljenih v
intervenciji in njihov premer šobe izračunamo
pretok. Za odčitavanje uporabimo tabelo "Pretok
skozi ročnik pri tlaku" (letni gasilski priročnik
GZS). Ko imamo podatek o številu ročnikov,
času gašenja s posameznim ročnikom in
pretokom, lahko izračunamo porabo vode za
celotno intervencijo.
Primer:
število ročnikov
2 kos
premer ustnika
Φ=12 mm
delovni tlak
5 barov
pretok skozi ročnik
215 l/min
čas gašenja
10 minut
Izračun: 2 * 215 l/min * 10 min = 4.300 l
Pretok vode skozi ročnik (v l/min)
tlak na premer ustnikov
ročniku 4
6
8
1
10
24
42
1,5
13
29
51
2
15
34
60
2,5
17
38
67
3
18
41
73
3,5
20
45
79
4
21
48
85
4,5
22
50
90
5
24
53
95
5,5
25
56
99
6
26
58 105
6,5
27
61 110
(Φ v mm)
9
10
12
14
16
18
20
22
57
66
76
85
93
100
105
115
120
125
130
135
65
80
93
105
115
125
130
140
150
155
160
170
94
115
135
150
165
180
190
200
215
225
235
245
130
155
185
205
225
240
260
275
290
305
315
330
165
205
240
270
295
315
340
360
380
395
415
430
210
260
305
340
370
400
430
454
480
500
525
545
260
320
375
420
460
495
530
560
590
620
650
675
315
385
450
505
555
600
640
680
715
750
785
815
1.5.2. IZRAČUN IZGUB
Da bi lahko napadalci uspešno posredovali, je
potreben konstanten delovni tlak na ročniku.
Zaradi izgub tlaka v tlačnih ceveh, armaturah in
spremembe nadmorske višine je potrebno
izračunati izhodni tlak na manometru črpalke.
To je pomemben podatek za strojnika.
Izguba tlaka v ceveh
količina vode
B cevi
C cevi
(l/min)
izguba tlaka (bar/100m)
izguba tlaka (bar/100m)
100
0,2
150
0,4
200
0,1
0,6
300
0,2
1,2
400
0,4
2,5
500
0,6
3,8
600
0,8
5,3
800
1,4
1000
2,1
1200
3,0
Primer:
Kolikšen mora biti tlak na manometru MB
8/8, če je želeni tlak na ročniku 5 barov?
• dolžina B cevi = 120 m
• dolžina C cevi = 1 x 45 m; 1 x 30 m
• premer ustnikov na ročnikih  = 12 mm
• višinska razlika 15 m
Primer:
• pretok na ročniku = 215 l/min x 2 ročnika = 430 l/min
• izgube v B cevi 0,5 bara / 100m (pretok 430 l/min)
• izgube v C cevi 0,7 bara / 100m (pretok 215 l/min)
• izguba zaradi višinske razlike 1,5 bara
• izguba na trojaku 0,25 bara
Izračun:
120m x 0,5 bar
100m
45m x 0,7 bar
100m
1,5 bar
0,25 bar =
0,6 + 0,315 + 1,5 + 0,25 = 2,665 bara izgub
tlak na ročniku + izgube od črpalke do ročnika =
tlak manometra na MB
5 barov + 2,665 bara = 7,67 bara
Potreben tlak na manometru MB je 7,7 barov.
1.6. POROČILO O INTERVENCIJI
Napišemo poročilo o naši intervenciji v programu
SPIN in printano verzijo priložimo nalogi. Testno
varianto najdete na internetni strani GZS pod
OPERATIVO, zavihek INFORMATIKA, kliknete
SPIN TEST.
Pri izdelavi poročila naj vam pomaga poveljnik
društva oz. informatik v društvu.
2. ANALIZA POŽARNE
INTERVENCIJE
Na eni strani opišemo ukrepe, katere smo
naredili in jih utemeljimo ter analiziramo izvedbo.
Ugotovimo pomanjkljivosti in predlagamo
izboljšave. Izboljšava je lahko v smeri drugačnih
taktičnih postopkov ali dopolnitve opreme, s
katero bi izboljšali posredovanje.
3. LITERATURA IN OSTALI
VIRI
Navedemo avtorje ter naslove knjig in
priročnikov, ki smo jih uporabili za izdelavo
naloge.
Enako velja za elektronske vire. Napišemo
naslove internetnih strani.
4. TAKTIČNA SKICA
H
7. SEMINARSKA NALOGA
8. ZAKLJUČEK – POSLANSTVO
POTREBA
VODJE ENOTE
MOŽNOST
USPEH
8. ZAKLJUČEK – POSLANSTVO
VODJE ENOTE
TAKTIKA brez tehnike je NEMOČNA.
TEHNIKA brez taktike je BREZ SMISLA.
Ti dve misli je zapisal Milan Vrhovec v svojem učbeniku
Gasilska taktika pred trideset leti.
Naj vam bosta ti dve misli vodilo pri operativnem
delu. Le tako boste postali dober vodja enote, ki
bo znal naučiti moštvo gasilskih veščin in
učinkovite uporabe tehnike za večjo požarno
varnost na področju delovanja svoje enote.