Seminar pri predmetu Ortopedija

KOSTNE CISTE

Uvod

    So patološke cistične strukture v kosteh. Na RTG so vidne kot hipodenzna področja Lahko so podobne malignim procesom Povzročajo patološke zlome

Delitev

   Enostavne kostne ciste Anevrizmalne kostne ciste Epidermoidne ciste

Enostavne kostne ciste

     Razmeroma pogost kostni psevdotumor, najpogostejši vzrok patoloških zlomov pri otrocih,  značilno prizadene bolnike med 5 in 15 letom starosti, pogostejše pri moških, v 50% prox. humerus, v 25% prox. femur.

baje lahko maligno alterira (vir: Campbell’s operative orthopedics)

Enostavne kostne ciste (2)

      Klinično tihe, manifestirajo se s

patološkimi zlomi

, zlomi običajno izvirajo iz centralne metafizalne strani epifizne ali apofizne rastne plošče, rastejo stran od fize, v aktivni fazi so ciste v stiku s fizo, v neaktivni fazi se ciste ne stikajo več s fizo lahko povzročijo motnje rasti prizadete kosti.

Enostavne kostne ciste (3)

         Na RTG posnetku se kažejo kot solitarne ciste ležijo v področju metafize stanjšana okolna kortikalna kostnina psevdolokuliranega izgleda izpolnjene z bistro serozno tekočino, ki je v aktivni fazi pod povečanim pritiskom stena ciste je obložena s fibrinsko membrano, ki vsebuje celice velikanke, penaste celice in manjše količine osteoida normalen periost, patološki zlomi se celijo normalno in v večini primerov ne potrebujejo operativnega zdravljenja kljub normalnemu celjenju, ciste ne izginejo tekočina, ki se nahaja v cisti, naj bi vsebovala faktorje, ki sodelujejo pri razgradnji kostnine (MMP, prostaglandini, IL-1, IL 6, TNF-α, O ) in povišane konc. nitratov in nitritov.

Enostavne kostne ciste (4)

Enostavna kostna cista. A, Predoperativni RTG. B, 11 let po injeciranju methylprednisolona.

Zdravljenje enostavnih kostnih cist

 Kiretaža/resekcija in kostno graftanje  aspiracija ciste in injiciranje kostnega mozga ali kortikosteroidov v cistično votlino  kontinurana drenaža z votlim vijakom

Kiretaža/resekcija in kostno graftanje

 Najstarejša metoda  najagresivnejša metoda  razmeroma visoko št. recidivov (pri 30-50% bolnikov), reoperacija potrebna pri 25%  lahko skupaj s kriokirurškimi postopki.

Aspiracija in injiciranje s kortikosteroidi

 Vbodemo dve igli v cisto  skozi eno aspiriramo tekočino  skozi drugo injiciramo kortikosteroide (40 200mg metilprednizolona)  če ne aspiriramo serozne tekočine moramo opraviti odprto biopsijo, da izključimo sarkom  nekdaj zelo popularna metoda, učinkovita pri aktivni bolezni, med 5 in 15 letom starosti

Kontinuirana drenaža z votlim vijakom

 Nova metoda  votel vijak se privije v steno ciste  vsebina ciste se neprekinjeno drenira v okolno podporno tkivo, kjer se resorbira preko limfnega žilja  cista sčasoma izgine  zelo uspešna metoda

Anevrizmalne kostne ciste

      Hemoragične lezije, podobne gigantoceličnim tumorjem, od njih sicer redkejše. Pogosto imajo obliko satja.

v 75% primerov pojavlja pri mladih med 10 in 20 let ženska predominanca Najpogosteje prizadene stegnenico, sledijo ji tibia, medenica in post. elem. hrbtenice hitra rast lahko maligno alterira v sarkom

Anevrizmalne kostne ciste (2)

 Na RTG posnetku se sprva kažejo kot agresivna osteolitična lezija z obširno kortikalno destrukcijo  lahko daje izgled malignega procesa (Ewingov sarkom, hemoragični osteosarkom), zato moramo opraviti biopsijo  pozneje se razvije velik anevrizmalni izrastek (zunaj kosti) s tanko plastjo formirajoče se kostnine  običajno so simptomatske. Lahko se zazdravijo same, vendar pri tem običajno nastane debela plast kostnine  Zdravimo z agresivno kiretažo s kostnim graftanjem, lahko tudi kavteriziramo s fenolom in alkoholom. Zdravimo pa lahko pa tudi s ponavljajočo embolizacijo

Anevrizmalne kostne ciste (3)

A in B, Anteroposteriorna in lateralna rtg posnetka velike anevrizmalne kostne ciste proksimalne ulne. C, CT slika, ki prikazuje razširjen medularni kanal. D in E, Pooperativna rtg posnetka po resekciji vse ulne razen majhnega dela sklepnega hrustanca ulnohumeralnega sklepa. Defekti so bili kriti z velikimi kortikalnimi grafti. Grafti so bili fiksirani s ploščo in vijaki.F, 3 leta po operaciji se je alograft zlomil. G in H, rtg posnetek po 4 letih, s pri polni gibljivosti sklepa.

Epidermoidne ciste

       Najredkejše kostne ciste najdemo jih izključno na dist. falangah in lobanjskih kosteh nastanejo zaradi vtisa dela nohtne posteljice v dist. falango zaradi zmečkaninske poškodbe ektopični ploščatocelični epitelij povzroča keratinizirano votlino, izpolnjeno z bistro tekočino. Prisotna je površinska erozija kostnine s sklerotično reaktivno bazo cisto lahko presvetimo s svetilko podoben izgled imajo enhondromi in tumorji glomusa zdr. – kiretaža in kostni graft.

Epidermoidne ciste (2)

Viri

  Campbell’s Operative orthopaedics Current Diagnosis and Treatment in Orthopedics, 4. izdaja McGraw-Hill