Transcript Stojan Pečlin

Znanstvena produkcija
raziskovalnih skupin v
Sloveniji in odmevnost
njihovih objav
Dr. Stojan Pečlin
Cilji raziskave
• Pregled kadrovskih raziskovalnih zmogljivosti,
organiziranosti in financiranja raziskovalne dejavnosti
v Sloveniji;
• Znanstvena produkcija in odmevnost rezultatov z
mednarodno primerjavo (uporaba bibliometrijskih
metod);
• Vpliv kvalitete revije in mednarodnega soavtorstva na
odmevnost objav v slovenskem soavtorstvu;
Objave
• Pečlin, S., Južnič, P., Blagus, R., Čižek Sajko, M., Stare, J.
(2012) Effects of international collaboration and status of journal
on impact of papers. Scientometrics, 93(3), 937-948.
• Pečlin, S., Južnič, P. (2012). Research in fields of medicine in
Slovenia - research potentials, funding, and publications.
Zdravniški vestnik, 81: 602-617.
• Južnič, P., Pečlin, S., Žaucer, M., Mandelj, T., Pušnik, M.,
Demšar, F. (2010). Scientometric indicators: peer-review,
bibliometric methods and confict of interests, Scientometrics,
85(2), 429–441.
Raziskovalna vprašanja
• Umeščenost Slovenije na znanstvenem zemljevidu
Evrope.
• Odmevnost objav v slovenskem soavtorstvu v visoko
rangiranih revijah.
• Kvantitativne in kvalitativne meritve kakovosti v
znanosti.
Organiziranost, kadrovski raziskovalni
potenciali, financiranje in znanstvena
produkcija v Sloveniji
• Hipoteza: Z rezultati v znanosti Slovenija presega
evropsko povprečje.
• Hipoteza: Razlike v kadrovskem potencialu in obsegu
financiranja med posameznimi raziskovalnimi
področji se odražajo tudi v številu objav in njihovi
odmevnosti.
Indeks rasti števila raziskovalnih
skupin, ločeno po znanstvenih vedah,
2008/1998
0
20
40
60
80
100
120
140
160
indeks
Naravoslovne vede
Tehniške vede
Medicinske vede
Družboslovne vede
Humanistične vede
Skupaj
Biotehniške vede
180
Število raziskovalcev (FTE), ločeno po
znanstvenih vedah
3500
3000
2500
FTE
2000
1500
1000
500
0
Naravoslovne
vede
Tehniške vede
Medicinske vede Kmetijske vede
2001
2008
Družboslovne
vede
Humanistične
vede
Delež raziskovalcev (FTE) posamezne
vede v strukturi raziskovalcev vseh
ved
45
40
35
30
%
25
20
15
10
5
0
Naravoslovne vede
Tehniške vede
Medicinske vede
2001
Kmetijske vede
2008
Družboslovne vede
Humanistične
vede
Sredstva za raziskave izvedene v
državnem in visokošolskem sektorju
(2007, v evrih na prebivalca, Eurostat)
350
Švedska
Finska
Danska
300
Nizozemska
Avstrija
Nemčija
Francija
250
Velika Britanija
Luksemburg
Irska
Belgija
200
Italija
Španija
€
Slovenija
Grčija
150
Portugalska
Češka
Estonija
100
100
Ciper
Litva
Madžarska
Latvija
Poljska
50
Slovaška
Malta
Romunija
Bolgarija
0
Deleži za raziskave, izvedene v
državnem in visokošolskem sektorju,
ločeno po vedah (2007, Eurostat)
Češka
Slovaška
Romunija
Nemčija
Latvija
Madžarska
Bolgarija
Slovenija
Poljska
Ciper
Avstrija
Portugalska
Finska
Danska
Španija
Malta
0%
Naravoslovje
20%
Tehnika
Medicina
40%
Kmetijske vede
60%
Družboslovje
80%
Humanistika
100%
Šv
ed
s
Da ka
ns
ka
Ni Fin
zo sk
ze a
m
Sl ska
ov
en
Ve
ij
lik Bel a
a
g
B r ija
it a
nij
a
Irs
k
Av a
st
Ne r ija
mč
Š p ija
an
Fr i j a
an
cij
a
Gr
č ij
a
Ita
Es lija
to
nij
a
Č
Po e
š
rtu ka
Lu ga l
ks sk
em a
bu
rg
Lit
va
M Cip
ad
ža er
r
Sl ska
ov
aš
Po k a
lj
Bo ska
lga
r ija
M
Ro alta
mu
nij
La a
tvi
ja
število objav
Število znanstvenih objav na milijon
prebivalcev v državah EU
2500
2000
1500
1000
500
0
2002
2005
2008
et
ij s
k
e
Fi
z ik
a
zn
an
Ra
os
ču
ti
na
Fa
ln
rm
išt
ak
vo
M
ol
at
og
e
i ja
m
at
in
ik a
to
ks
i ko
lo
gij
In
a
že
nir
st
vo
Ek
Ve
olo
so
l js
gij
ka
a
zn
an
os
t
Ke
m
G
ij a
eo
zn
an
os
ti
Bo
M
ta
a
nik
te
ri a
a
li
in
zo
ol
og
M
ij a
i kr
ob
io
log
i ja
Kl
Sk
ini
up
čn
aj
a
Bi
m
olo
ed
gi
ic i
ja
na
in
b
io
M
ke
ul
tid
m
ij a
M
i sc
ol
i
p
ek
l
ina
ul
Ne
ar
rn
vr
na
o
o
zn
bi
olo
an
os
gi
ja
ti
Ek
Ps
in
on
ihi
ge
om
at
ne
rij
i ja
tik
a/
a
ps
in
ih
po
ol
s lo
og
vn
ij a
Dr
e
už
zn
bo
a
slo
no
st
vn
Im
i
e
o
zn
no
an
log
os
i ja
ti,
sp
lo
šn
o
Km
RIF
Relativni faktor vpliva
1,4
1,2
1
Slovenija 1999-2003
0,8
Slovenija 2004-2008
EU 27 2004-2008
0,6
0,4
0,2
0
Delež objav po vedah v strukturi vseh
objav v obdobju 2005-2009
60
50
40
% 30
20
10
0
Svet
KMETIJSKE VEDE
TEHNIKA
EU27
HUMANISTIKA
MEDICINA
Slovenija
NARAVOSLOVJE
DRUŽBOSLOVJE
Delež objav na področjih temeljne
medicine, klinične medicine, fizike in
kemije v strukturi vseh objav v
obdobju 2005-2009
25
20
15
%
10
5
0
Kemija
svet
EU 27
Fizika
Slovenija
Kliničnamedicina
Temeljna medicina
Objave v soavtorstvu slovenskih
raziskovalcev na področjih klinične
medicine (2004-2008, WoS)
1.600
1.400
1.200
število
1.000
800
600
400
200
0
Število objav 2004 - 2008
Objave v soavtorstvu samo slovenskih raziskovalcev
Soavtorstvo s tujci
Odmevnost objav v soavtorstvu
slovenskih raziskovalcev na področjih
klinične medicine (2004-2008, WoS)
14
povprečno število citatov na objavo
12
10
8
6
4
2
0
vse
slovensko soavtorstvo
soavtostvo s tujci
Delež necitiranih objav v soavtorstvu
slovenskih raziskovalcev na področjih
klinične medicine (2004-2008, WoS)
0
5
10
15
20
25
%
vs e
s lovens ko s oavtors tvo
s oavtors tvo s tujci
30
35
40
Organiziranost, kadrovski raziskovalni
potenciali, financiranje in znanstvena
produkcija v Sloveniji
• Hipoteza: Z rezultati v znanosti Slovenija presega
evropsko povprečje.
• Hipoteza: Razlike v kadrovskem potencialu in obsegu
financiranja med posameznimi raziskovalnimi
področji se odražajo tudi v številu objav in njihovi
odmevnosti.
Primerjava rezultatov kvantitativnega
merjenja in ekspertnega ocenjevanja
raziskovalnega dela
• Hipoteza: Rezultati evalvacije oziroma rangiranje
programskih raziskovalnih skupin s pomočjo
bibliometrijskih kazalnikov se ujemajo z razvrstitvijo
programov, narejeno na podlagi ekspertnega
ocenjevanja preteklih znanstvenih rezultatov.
– Ekspertno ocenjevanje rezultatov programov (2004-2008) in
nabor bibliometrijskih kazalnikov
• Hipoteza:V okviru treh različnih ocenjevalnih
sistemov, uporabljenih za evalvacijo projektnih
razpisov, je različna usklajenost med odločitvami
ekspertnega ocenjevanja in odločitvami, ki bi bile
sprejete na podlagi kvantitativnih kazalnikov.
– Projektni razpisi 2003, 2005, 2008
Visokocitirane objave v slovenskem
soavtorstvu
• Hipoteza: Visoko citirane publikacije v slovenskem
(so)avtorstvu so objavljene v visoko rangiranih revijah
na določenem raziskovalnem področju.
• Hipoteza: Slovenski soavtorji predstavljajo manjšino v
mednarodnih soavtorskih timih.
Vpliv kakovosti revije in
mednarodnega sodelovanja na
odmevnost objav
• Hipoteza: Objave v visoko rangiranih revijah v
izključnem oziroma pretežnem soavtorstvu
slovenskih raziskovalcev so bistveno bolje citirane
kot objave v nižje rangiranih revijah na določenem
raziskovalnem področju.
• Hipoteza: Odmevnost objav v izključnem oziroma
pretežnem slovenskem soavtorstvu v visoko
rangiranih revijah je pomembno drugačna od
odmevnosti objav, kjer v soavtorskih timih
prevladujejo tuji raziskovalci.
•
rezultati programskih raziskovalnih skupin, ki so v obdobju 2004–2008 delovale
na raziskovalnih področjih fizike, kemije, biologije, biotehnologije in medicine
Deleži programskih raziskovalnih skupin
izbranih raziskovalnih področij v strukturi
vseh programskih skupin izbranih področij
60
50
40
% 30
20
10
0
Medicina
Kemija
Fizika
Biologija
Biotehnologija
Vpliv kakovosti revije in
mednarodnega sodelovanja na
odmevnost objav
A – objava v samo slovenskem soavtorstvu,
B – objava v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev s
kolegi iz tujine (večina soavtorjev je Slovencev),
C – objava v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev z
enim kolegom iz tujine,
D – objava v soavtorstvu slovenskih raziskovalcev s
kolegi iz tujine (večina soavtorjev je tujcev),
E – objava v soavtorstvu tujih raziskovalcev, en soavtor
pa je Slovenec oziroma zaposlen v slovenski
raziskovalni organizaciji.
Povprečno število citatov na objavo v
revijah, razvrščenih v četrtine, glede na
faktor vpliva revije, ločeno glede na
vrsto soavtorstva
12
število citatov na objavo
10
8
6
4
2
0
1. četrtina
2. četrtina
A
3. četrtina
B
C
D
4. četrtina
E
Povprečno število citatov na objavo
glede na rang revije objave in vrsto
soavtorstva
20
18
število citatov na objavo
16
14
12
10
8
6
4
2
0
1. četrtina
2. četrtina
A
3. četrtina
B
C
D
E
4. četrtina
Vpliv kakovosti revije in
mednarodnega sodelovanja na
odmevnost objav
• Pet in pol letno ali krajše citacijsko okno
– A – objava v samo slovenskem soavtorstvu,
– B +C+D+E – objava v soavtorstvu slovenskih in
tujih raziskovalcev.
– A+B+C– objava v pretežno slovenskem
soavtorstvu,
– D+E - objava v pretežno tujem soavtorstvu.
• Triletno fiksno citacijsko okno
– A – objava v samo slovenskem soavtorstvu,
– B +C+D+E – objava v soavtorstvu slovenskih in
tujih raziskovalcev.
Fizika
• Objave v visoko rangiranih revijah v izključnem
oziroma pretežnem soavtorstvu slovenskih
raziskovalcev so znatno bolje citirane kot objave v
nižje rangiranih revijah.
• Soavtorstvo slovenskih raziskovalcev s kolegi iz
tujine ne vpliva bistveno na rezultat odmevnosti
njihovega dela.
Kemija
• Objave v visoko rangiranih revijah v izključnem
oziroma pretežnem soavtorstvu slovenskih
raziskovalcev so znatno bolje citirane kot objave v
nižje rangiranih revijah.
• Potrditev hipoteze o pomembnem vplivu soavtorstva
slovenskih raziskovalcev s tujci na odmevnost
njihovega dela v primeru delitve soavtorstev na
pretežno domače in pretežno tuje.
Medicina
• Ni potrditve hipoteze, da so objave v izključno
slovenskem soavtorstvu v visoko rangiranih revijah
bistveno bolje citirane od objav v drugih revijah.
• Soavtorstvo slovenskih raziskovalcev s kolegi iz
tujine, ne glede na način združevanja soavtorstev,
bistveno vpliva na rezultat odmevnosti njihovega
dela.
Ugotovitve in zaključki - 1
• Izrazito hitra rast števila objav.
• Rast števila citatov.
• Razlike v kadrovskem potencialu in obsegu
financiranja med posameznimi raziskovalnimi
področji se odražajo v številu znanstvenih objav in
njihovi odmevnosti.
Ugotovitve in zaključki - 2
• Vpliv mednarodnega soavtorstva na odmevnost
objav slovenskih avtorjev se razlikuje po
raziskovalnih področjih.
• Na boljšo odmevnost objav v visoko rangiranih
revijah glede na objave v drugih revijah pomembno
vpliva razvitost področja.
• Spremljanje znanstvene produkcije, njene
odmevnosti, predvsem v luči mednarodnih primerjav,
na osnovi ponovljivih in preverljivih metod.
Hvala za pozornost!