Transcript literarne nadvrste ali nadzvrsti in literarne vrste ali zvrsti

LITERARNE NADVRSTE ALI
NADZVRSTI IN LITERARNE
VRSTE ALI ZVRSTI
Literarne nadvrste ali nadzvrsti in
literarne vrste ali zvrsti
• kaj so lirika, epika, dramatika in v kakšni
zvezi so z notranjo formo oz. zgradbo
literarnega dela
• kaj je literarna genologija in s tem v zvezi
kaj so literarne vrste ali zvrsti
literarne vrste in zvrsti
Različne uporabe osnovnih terminov:
1.
2.
literarne vrste so lirika, epika in dramatika; zvrsti sinonim za žanr,
ker jih »v okviru kake celote tvorijo posamezne oblike pojavov
ali stvari z določeno skupno lastnostjo« (SSKJ).
vrsta je nekaj, »kar tvori več oseb, stvari, razvrščenih druga
poleg druge ali druga za drugo v eni smeri« (SSKJ). V tem
smislu si lahko predstavljamo vrsto knjig, kot nekaj fizičnega, na
podlagi česar izdelamo pojem literarnega žanra oz. literarne
vrste. Te vrste se kasneje združujejo na podlagi nekaterih
skupnih značilnosti -- »v okviru kake celote tvorijo posamezne
oblike pojavov ali stvari z določeno skupno lastnostjo«
(SSKJ) – v literarne zvrsti.
Literarne nadvrste ali nadzvrsti
• temeljijo na strukturah motivov in tem,
torej na notranji formi
• zgodovinski razvoj delitve:
Platon, Aristotel
romantika
20. stoletje (Käte Hamburger, Croce,
Staiger)
Platon in lit. nadvrste
Država 3. poglavje – načini govora v
pesniški umetnosti:
1. čista ali gola pripoved – govori pesnik
sam (ditirambi)
2. mimetična pripoved – posnemanje
govora drugih oseb (dramatika)
3. mešanica obeh (epika)
Aristotel
•
•
1.
2.
3.
bistvo umetnosti je mimezis
vrste umetnosti glede na:
izrazna sredstva posnemanja
predmet posnemanja
način posnemanja
Aristotel
romantika
• F. Schlegel določi epiko, liriko in dramatiko
glede na njihovo razmerje do realnosti:
epika – je objektivna in predstavlja tezo
lirika – subjektivna in pomeni antitezo
dramatika – objektivna in subjektivna in
predstavlja sintezo
Prešeren: Nezakonska mati
Goldoni: Beneška dvojčka
Käte Hamburger
Die Logik der Dichtung, 1957
• mimetična-fikcionalna nadzvrst (epika,
dramatika)
• eksistencionalna nadzvrst (lirika)
lirika, epika, dramatika
•
1.
2.
3.
merila za določitev:
način povezovanja temeljnih sestavin;
razmerje med subjektom in objektom govora;
način govora oz. tip subjekta, ki je njegov
nosilec;
4. razmerje med časom govorečega in časom
tistega, o čemer govori;
5. prevladujoča plast resničnosti:
•
•
•
subjektivnost – čista notranja resničnost,
objektivirana subjektivnost – glasni zunanji govor,
čista objektivnost – objektivni opis zunanjega sveta.
lit. vrste : nadvrste
• določene formalno
(notranja, zunanja forma)
• določene vsebinsko
• niso povsem teoretični
koncepti
• veljajo za točno določen
korpus in so zato tudi
zgodovinsko omejene
• konkretnejše
• določene zgolj formalno
(s strukturo notranje
forme)
• spadajo v literarno teorijo
• veljajo za vse literarne
tekste
določitev literarnih vrst
• posebna vsebina s svojimi motivi, temami in
idejami;
• posebna notranja forma – pripadnost eni od
literarnih nadvrst, ki pa je lahko tudi mešana,
tako da žanr temelji na spajanju več nadvrst v
posebno celoto;
• posebna zunanja forma – posebej ritmična, kar
pomeni, da se žanri delijo glede na pripadnost
vezani oz. nevezani besedi (poezija : proza),
čeprav nekateri lahko združujejo oboje.
delitev literarnih žanrov
• Aristotel – po predmetu
• renesansa – po obsegu
• romantika – po pripadnosti lit. nadvrstam
• Kos deli po treh kriterijih (obseg,
pripadnost nadvrstam, zunanja forma)