Transcript SV. KIRIL I METODIJ

UNIVERZITET
"SV. KIRIL I METODIJ "
SKOPJE, REPUBLIKA MAKEDONIJA
INSTITUT ZA MEDICINSKA I
EKSPERIMENTALNA FIZIOLOGIJA SO
ANTROPOLOGIJA
MEDICINSKI FAKULTET
SKO PJE
TKIVA, ORGANI I
TELESEN SISTEM
Prof. D-r Lidija Todorovska
TKIVA
♦ Osnovni sogleduvawa na t.n. kleto~ka teorija se:
1.
Site `ivi organizmi se se sostaveni od kletki i nivnite produkti.
2. Op{to zemeno, vo osnova, site kletki se sli~ni vo odnos na nivnata
anatomska i hemiska gradba. Taka na primer, uka`avme na op{tata
gradba na kletkata, nejzinite organeli, koi voobi~aeno gi ima vo skoro
site kletki na ~ovekoviot organizam, kako i na funciite na tie organeli, koi
se identi~ni za site kletki. Mitohondriite vo bilo koja kletka imaat sekoga{
ista funkcija, produciraat molekuli na ATP, ili lizozimite, vo bilo koja
kletka tie se sekoga{ nejziniot digestiven sistem, i dr.
Sekako treba
da se napomene deka pome|u razli~ni tipovi na kletki postojat razliki, koi
proizleguvaat od prisustvoto na specifi~ni organeli, koi se prisutni samo
vo odreden tip na kletki, a koi organeli se nositeli i na nekoja specifi~na
funkcija.
TKIVA
Primer: edinstveno vo citoplazmata na muskulnite kletki, pokraj
voobi~aenite organeli, prisutni se organeli nare~eni miofibrili.
Miofibrilite se organeli koi se izgradeni od dva tipa na vlaknenca,
aktinski i miozinski vlaknenca. Ovie vlaknenca imaat sposobnost da se
skratuvaat-kontrahiraat, pod dejstvo na nekoja drazba, a po prestanokot
na drazbata se vra}aat na prvobitnata dol`ina-dekontrakcija. I tokmu
poradi toa {to edinstveno muskulnite kletki gi poseduvaat ovie organeli,
edinstveno muskulnite kletki ja imaat funkcijata-kontrakcija i nieden
drug tip na kletka ja nema ovaat sposobnost.
Site kletki vo organizmot koi imaat identi~na struktura i funkcija, i se
me|usebno i anatomski, no i funkcionalno povrzani i organizirani,
pretstavuvaat TKIVO. Sekoe tkivo si ima svoi posebni karakteristiki i
fukcnii, koi go karakteriziraat toj tip na tkivo.
Taka zboruvame za muskulno tkivo, nervno tkivo, koskeno tkivo i dr.
TKIVA
TKIVA
Me|utoa i vo ramkite na edno tkivo mo`e da ima podtipovi, pri {to eden
podtip, pokraj op{tite karakteristiki i funkcijata, spe~ifi~na za toj vid na
tkivo, si poseduva i nekoi specifiki.
Da go zememe istiot primer so muskulnite kletki, t.e. so muskulnoto
tkivo. Razlikuvame tri pottipovi na muskulno tkivo, i toa: napre~nonabrazdeni muskuli (skeletni muskuli); mazni muskuli (go gradat yidot
na {uplivite organi); i srcev muskul.
SKELETEN MUSKUL
MAZEN MUSKUL
SRCEV MUSKUL
TKIVA
3. Vo organizmot se sozdavaat novi kletki od postoe~kite kletki preku
kleto~ni delbi. Ovaa sposobnost na kletkite da sozdavaat novi kletki
(identi~ni na sebe) e mnogu zna~ajna pri vozobnovuvawe na tkivoto, po
o{tetuvawe. No, sepak razli~ni tkiva imaat razli~na sposobnost za
obnovuvawe (na primer nervnoto tkivo ima mnogu mala sposobnost za
vozobnovuvawe).
4. Aktivnosta na organizmot e zbir od aktivnostite i inerakciite na site negovi
kletki. Za ~ovekoviot organizam toa zna~i zbir na aktivnosti od trilioni na
kletki. No sepak, vo ~ove~kiot organizam ne postoi haos, bidej}i site tie
kletki se logi~no povrzani vo tkiva (pri {to sekoe tkivo si ima to~no
definirani karakteristiki, koi proizleguvaat od sli~nostite vo gradbata i
funkcijata na kletkite od koi toa tkivo e izgradeno).
Ponatamu, tkivata se organizirani vo pogolemi funkcionalni edinici,
ORGANI.
ORGANI
Sekoj organ e izgraden od nekolku vidovi na tkiva, no sekoga{ edno od tie
tkiva e osnovno tkivo, vrz osnova na koe, proizleguvaat i funkciite na
organot.
Povtorno }e go razgledame primerot so muskulnoto tkivo, koe e osnovna
gradbena struktura na organot-muskul. Muskulot ne e izgraden samo od
muskulno tkivo, vo negoviot sostav vleguva i: membranozna obvivka,
koja go opkru`uva muskulot; tetivi izgradeno od svrzno, elasti~no tkivo;
masno tkivo; krvni zadovi; nervi izgradeni od nervno tkivo i dr. Me|utoa
prisustvoto na muskulnoto tkivo ja dava specifikata na ovoj organ da
bide muskul, da mo`e da se kontrahira i da pridvi`uva del od teloto, {to e
specifika na organot-muskul.
Primeri na organi: bubreg, crn drob, srce, krven sad, ko`a, `eludnik,
golem mozok-telencefalon, {titna `lezda-tireoidea i dr.
ORGANI
ORGANSKI SISTEMI
Za da organizacijata i funkcioniraweto na ~ovekoviot organizam bidat
u{te pocelishodni i podobro organizirani, vo tekot na evolutivniot razvoj,
organite se specijalizirale da rabotat zdru`eno vo oblik na ORGANSKI
SISTEMI. Site organi koi go ~inat organskiot sistem poseduvaat funkcii,
koi se vo vrka so op{tata funkcija na organskiot sistem.
Primer: Site muskuli vo ~ovekoviot organizam go so~inuvaat muskulniot
sistem, ~ija osnovna funkcija e da go odr`uva uspravniot stav na teloto i
da ovozmo`uva dve`ewe na celoto telo (a ne samo na poedine~ni negovi
delovi). Poradi ova poedine~nite muskuli ne rabotat, izolirano,
necelishodno, {to bi bilo mnogu neekonomi~no, da sekoj poedine~en
muskul se kontrahira i koga ne e potrebno. No, muskulite kako delovi id
edna celina, mo`at organizirano da rabotat i da se kontrahiraat.
Primeri: respiratoren sistem, digestiven (gastroinestinalen) sistem,
urinaren sistem, nerven sistem, kardiovaskularen sistem.
ORGANSKI SISTEMI
ORGANSKI SISTEMI
ORGANSKI SISTEMI
Mo`e da se ka`e deka organizacijata na ~ovekoviot organizam se
iska~uva od ponisko, kon povisoko nivo, odnosno od nivo na kletka, do
nivo na organski sistem. Na ovoj na~in, i kontrolata vrz telesnite funkcii e
znatno olesneta. Koga ne bi postoela vakva nagorna, hierarhiska
organizacija, t.e. koga sekoja kletka bi bila posebna funkcionalna edinica,
toga{ bi trebalo da postojat trilioni na kontrolni mehanizmi, za kontrola
na funkcijata na sekoja poedine~na kletka.
Organizacijata vo organski sistem, ovozmo`uva EDINSTVENA kontrola
na celiot organski sistem, {to sekako e poednostavno i poprakti~no.
Taka na primer kontrolata na funkciite na site organski sistemi e svedena
da e pod komanda na dva organski sistemi, a toa e nervniot sistem i
endokriniot sistem.
ORGANSKI SISTEMI
Nervniot sistem obezbeduva nevrogena, brza, no kratkotrajna
kontrola vrz funkcijata na site organi, a endokriniot sistem preku svoite
hormoni, obezbeduva humoralna, spora, no podolgotrajna kontrola.