Transcript periferen nerven sistem

UNIVERZITET
"SV. KIRIL I METODIJ "
SKOPJE, REPUBLIKA MAKEDONIJA
INSTITUT ZA MEDICINSKA I
EKSPERIMENTALNA FIZIOLOGIJA SO
ANTROPOLOGIJA
MEDICINSKI FAKULTET
SKO PJE
1. Gradba i funkcija na nerven sistem
2. Senzitiven i motoren nerven sistem
3. Refleksi
4. Osnovni bolesti na nervniot sistem
Prof. D-r Lidija Todorovska
NEVRON
NERVEN SISTEM: 12 MILIJARDI NEVRONI
Dendriti
Kleto~no telo
(soma)
Akson
1. GRADBA NA NERVNIOT SISTEM
NERVNA KLETKA - NEVRON
 Nervnata kletka (nevron, nevrocit)
e osnovna kletka na nervnoto tkivo.
 Sostavni delovi na nevronot se:
A. Kleto~no telo (soma)
B. Prodol`etoci:
-kratki prodol`etoci - dendriti
-dolg prodol`etok – akson (nevrit)
NEVRON
Dendriti
Kleto~no telo
 Kleto~no telo (soma) - e centralniot
del na nevronot, koj sodr`i citoplazma,
jadro i organeli.
Akson
Aksonski breg
Aksonsko telo
 Dendriti – se kratki prodol`etoci i
zaedno so somata primaat impulsi
od okolinata, odnosno od drugi nevroni.
 Akson (breg + telo + zavr{no aksonsko
Zavr{no aksonsko
razgranuvawe) – e dolg prodol`etok vo koj
razgranuvawe
(aksonski zavr{etoci) se sozdava i se sproveduva nervniot impuls,
a potoa se predava na nareden nevron.
Sinapsa
 Vrskata pome|u dva nevrona se vika
sinapsa.
Akson
NERVEN IMPULS
Osnovna karakteristika na nevronot e sposobnosta da sozdava nervni
impulsi pod dejstvo na drazba (elektri~na, mehani~ka, hemiska).
Do nevronot pristignuvaat nervni impulsi (elektri~ni drazbi) od
okolni nevroni, koi nervni impulsi mo`at da bidat ekscitatorni ili
inhibitorni.
Dendritite i somata
Primaat nervni signali
od okolni nevroni.
Ako vo eden moment brojot na inhibitornite impulsi, koi pristignuvaat
na eden nevron e pogolem, toga{ vo toj moment, vo nevronot nema da
nastane nerven impuls.
Sproveduvaweto na nervni impulsi, vo toj moment, }e prestane, no vo
naredniot moment ne mora da e taka.
NERVEN IMPULS
Dokolku brojot na ekscitatorni impulsi, koi pristignuvaat na eden
nevron (a pristignuvaat na somata i dendritite) e pogolem, toga{ i vo
toj nevron }e nastane nerven impuls, {to pretstavuva elektri~na pojava.
Nervniot impuls se sozdava prvo vo po~etniot del na aksonot (aksonski
breg), a potoa se sproveduva po celata dol`ina na aksonot se do
aksonskite terminali.
Koga nervniot impuls }e stigne do aksonskite terminali, toj mo`e da
se prenese na nareden nevron, preku vrskata nare~ena SINAPSA.
NERVEN IMPULS – ELEKTRI^NA POJAVA
Nervniot impul e elektri~na pojava,
koja se sostoi od kratkotrajna promena vo
rasporedot na jonite (~esti~ki so elektri~en
polne`), od dvete strani na kleto~nata membrana
na nevronot, so brzo vra}awe na rasporedot na
jonite na normala.
Nadvor
Vnatre
K+
K+
Nadvor
Na+
Vnatre
Na+
Nadvor
Na+ Na+ Na+
K+
K+
Vnatre
MIRUVAWE: vnatre{nata strana na nevronot e
(-), a nadvore{nata strana e (+), zaradi pogolema
koncentracija na pozitivni Na+ joni nadvor od
nevronot, vo sporedba so pozitivni K+ joni,
vnatre vo nevronot. Zapomni: Na e NADVOR, toj
e ekstracelularen (ekstrakleto~en) jon.
NADRAZNUVAWE:
ako se nadrazni nevronot, jonite na Na+
navleguvaat vo nevronot i vnatre{nosta na
nevronot stanuva (+). Posle ova, jonite na K+
vedna{ izleguvaat nadvor.
Ovaa elektri~na promena pretstavuva NERVEN
IMPULS.
VRA]AWE VO MIRUVAWE:
Nervniot impuls ne trae dolgo. Nabrzo po
negovoto sozdavawe spontano nastanuva
normalizacija na jonite i toa: Na+ jonite se
vra}aat nadvor od kletkata, kade {to normalno
treba da bidat, a K+ joni se vra}aat vnatre vo
kletkata.
Na ovoj na~in nevronot povtorno e vo miruvawe,
spremen nova drazba povtorno da predizvika
nerven impuls.
Nadvor: ECP
Vnatre: ICP
+
-
Na+
142 mmol/l
K+
140 mmol/l
-
+
+
-
+
-
Na+
K+
Na+
K+
SINAPSA
1. Nervniot impuls se sproveduva
po celata dol`ina na aksonot
se do aksonskite zavr{etoci.
Sinapsa pretstavuva vrska
pome|u dve nervni kletki.
Kako se prenesuva nervniot
impuls od edna na druga nervna
kletka preku sinapsata
opi{ano e po redosled od 1-4.
DELOVI NA SINAPSA:
1.Presinapti~ki nevron
2.Sinapti~ka puknatina
3.Postsinapti~ki nevron
Najpoznati
nevrotransmiteri se:
-acetil-holin
-adrenalin
-noradrenalin
-serotonin
2. Vo aksonskite zavr{etoci ima
meur~iwa-sinapti~ki vezikuli,
ispolneti so molekuli na hemiska
materija-nevrotransmiter.
3. Koga nervniot signal }e dojde
do aksonskiot zavr{etok
predizvikuva osloboduvawe na
nevrotransmiter od meur~iwata,
vo sinapti~kata puknatina.
4. Dokolku nevrotransmiterot e ekscitatoren
go nadraznuva postsinapti~kiot nevron,
no dokolku e inhibitoren nevrotransmiterot
postsinapti~kiot nevron nema da se nadrazni.
TIPOVI NA NERVNI KLETKI
CNS: najvisoki delovi
Preku senzitivni nevroni,
koi vleguvaat vo sostav na
senzitivni nervni pati{ta
na CNS.
CNS-najniski delovi
Preku senzitivni nevroni,
koi vleguvaat vo sostav
na perifernite nervi
Periferija
Senzitivni nevroni: sproveduvaat
nervni impulsi od periferni organi,
preku senzitivnite nevroni koi vleguvaat
vo sostav na periferniot nerven sistem, se
do centralniot nerven sistem (CNS); i
potoa od najniskite delovi na CNS kon
najvisokite delovi na CNS. Od najniskite
kon najvisokite delovi na CNS nervnite
impulsi se sproveduvaat preku senzitivni
nevroni, koi vleguvaat vo sostav na
senzitivni nervni pati{ta (vo sostav na
CNS nema nervi tuku nervni pati{ta).
Poradi ova mo`e da se ka`e deka niz
senzitivni nevroni nervnite imupli
se sproveduvaat vo nagoren pravec.
TIPOVI NA NERVNI KLETKI
CNS: najvisoki delovi
Preku senzitivni nevroni,
koi vleguvaat vo sostav na
motorni nervni pati{ta
na CNS.
CNS-najniski delovi
Preku motorni nevroni,
koi vleguvaat vo sostav
na perifernite nervi
Periferija
Motorni nevroni: sproveduvaat
nervni impulsi od najvisokite delovi na
CNS do najniskite delovi na CNS. Ovie
nervni impulsi se sproveduvaat preku
motorni nevroni koi vleguvaat vo sostav
na motorni nervni pati{ta na CNS.
Potoa, od najniskite delovi na CNS
nervnite impulsi se sproveduvaat preku
motorni nevroni, koi vleguvaat vo sostav
na perifrni nervi, se do periferijata,
odnosno do perifernite tkiva i organi.
Poradi ova mo`e da se ka`e deka niz
Motorni nevroni nervnite imupli
se sproveduvaat vo nadolen pravec.
CNS
Senzitivni nervni
pati{ta niz CNS
Motorni nervni
pati{ta niz CNS
Periferen nerv
Periferen nerv
Periferen nerv
Periferen nerv
Senzitivni i
motorni nevroni
Periferen organ
CENTRALEN I PERIFEREN NERVEN
SISTEM - ANATOMSKA PODELBA
A. CNS- centralen nerven sistem:
1. ^erepen mozok
2. Rbeten mozok (medulla spinalis)
B. PNS- periferen nerven sistem:
Sostaven od periferni nervi:
1. Kranijalni periferni nervi
2. Spinalni periferni nervi
A. CENTRALEN NERVEN SISTEM ^EREPEN MOZOK
^erepen mozok
^erepniot mozok ja
ispolnuva ~erepnata
praznina, a negovi
sostavni delovi se:
1. Golem mozok
(telencephalon, cerebrum)
2. Me|umozok
(diencephalon):
-thalamus
-hypothalamus
3. Mal mozok
(cerebellum)
4. Mozo~no steblo:
-mezencephalon
-pons
-medulla oblongata
Telencephalon
A. CENTRALEN NERVEN SISTEM –
'RBETEN MOZOK (MEDULLA SPINALIS)
Rbeten mozok
(medulla spinalis, MS)
Rbetniot mozok gi ispolnuva
gornite dve tretini od
rbetniot kanal.
Rbetniot mozok e podelen na
31 segment (horizontalni
delovi), od koi:
1. 8 se cervikalni (vratni);
2. 12 se torakalni (gradni);
3. 5 se lumbalni (slabinski);
4. 5 se sakralni (trti~ni);
5. 1 e kokcigielen.
MS zavr{uva vo nivo na L1/2
so conus medularis, od koj
izleguva cauda equina.
GRADBA NA RBETEN MOZOK
Na transverzalen presek se gledaat dva sloja:
a) nadvore{en - bela masa ili substantia alba, izgradena od aksoni na
dolgi nervni pati{ta na CNS; i
b) vnatre{en - siva masa ili substantia grisea:
1. Predni, motorni rogovi: od niv izleguvaat motonevroni na periferni
nervi, koi inerviraat skeletni muskuli.
2. Lateralni, vegetativni rogovi: od niv izleguvaat pregangliski
vegetativni nervni vlakna, koi inerviraat vnatre{ni organi.
3. Zadni, senzitivni rogovi: vo niv zavr{uvaat senzitivni nevroni na
perifernite nervi.
4. Internevroni: mali nervni kletki celosno smesteni vo sivata masa,
povrzuvaat razni delovi na MS i prenesuvaat signali od eden do drug del.
Cornu posterior
(senzitiven)
Siva masa
Canalis
centralis
Cornu lateralis
(vegetativen)
Cornu anterior
(motoren)
Bela masa
A. PNS- periferen nerven sistem:
1. Spinalni nervi
2. Kranijalni nervi
CENTRALEN I PERIFEREN NERVEN SISTEM
B. PNS- periferen nerven sistem:
Sostaven od periferni nervi:
1. Kranijalni periferni nervi
2. Spinalni periferni nervi
Perifernite nervi mo`at da bidat
izgradeni od tri vida na nevroni:
1. Somatski motorni nevroni, za
motorna inervacija na skeletni muskuli;
2. Somatski senzitivni nevroni, za
senzitivna inervacija na del od teloto
(ko`a-dermatom) ili na vnatre{en organ;
3. Vegetativni nevroni (predgangliski i
postgangliski nevroni) za inervacija
na vnatre{ni organi, koi go so~inuvaat
vegetativniot nerven sistem.
A. PNS- periferen nerven sistem:
1. Spinalni nervi
2. Kranijalni nervi
CENTRALEN I PERIFEREN NERVEN SISTEM
SPINALNI NERVI:
Od 31 spinalen segment izleguvaat 31 par na
spinalni nervi (8 cervikalni, 12 torakalni,
po 5 lumbalni i sakralni, i 1 kokcigealen).
Spinalnite nervi se del od periferniot
nerven sistem, a obezbeduvaat:
-motorna inervacija na skeletnite muskuli na
trupot i ekstremitetite;
-senzitivna inervacija na trupot i
ekstremitetite; i
Spinalni nervi
-vegetativna inervacija na onie vnatre{ni
organi koi se smesteni vo gradnata,
stoma~nata i karli~nata praznina.
A. PNS- periferen nerven sistem:
1. Spinalni nervi
2. Kranijalni nervi
CENTRALEN I PERIFEREN NERVEN SISTEM
Kranijalni nervi
KRANIJALNI NERVI:
Za razlika od spinalnite periferni nervi koi
zapo~nuvaat od rbetniot mozok, kranijalnite
periferni nervi zapo~nuvaat od razni nivoa na
mozo~noto steblo.
Kranijalnite nervi obezbeduvaat:
-motorna inervacija na skeletnite muskuli na
glavata i vratot;
-senzitivna inervacija na glavata i vratot; i
-vegetativna inervacija na onie vnatre{ni
organi koi se smesteni vo glavata i vratot.
2. SENZITIVEN I MOTOREN NERVEN SISTEM
– FUNKCII NA NERVNIOT SISTEM
Od aspekt na funkciite na nervniot sistem, toj se deli na senzitiven i
motoren nerven sistem.
Senzitivniot nerven sistem go so~inuvaat slednite delovi:
1. Osetni telca-receptori, smesteni vo ko`a i sluznici; yidot na
vnatre{nite organi; muskulite i vo specijalizirani setilni organi (za
vid, sluh, vkus, miris i ramnote`a);
2.Senzitivnite nervni vlakna, koi vleguvaat vo sostav na perifernite
nervi, a gi prenesuvaat drazbite od receptorite vo CNS;
3. Dolgi senzitivni pati{ta na CNS (nagorni,
aferentni), koi ponatamu gi sproveduvaat
drazbite do razni nervni centri vo CNS,
pri {to najvisokoto nivo kade mo`at da
zavr{at e senzitivniot del od korata na
golemiot mozok.
Senzitiven i motoren nerven sistem.
Senzitiven cortex
I
1
Motoren cortex
S.tractus
M.tractus
Bazalni ganglii
2 Mal mozok
2
Mozo~no
II
steblo
Mozo~no
3
steblo
3
4
PMN
tractus
MS
4
MS III
PMN
PMN
Efektori:
Muskuli i drugi
vnatre{ni organi
Odgovor
PMN
PSN
Receptori
Senzorni signali
PMN: periferni motorni nevroni
PSN: periferni senzitivni nevroni
M.tractus: motoren pat na CNS
S.tractus: senzitiven pat na CNS
SENZITIVEN NERVEN SISTEM
Osnovni fiziolo{ki funkcii na
senzitivniot nerven sistem se:
I. Postojano da prima drazbi od
nadvore{nata sredina, kako i od
vnatre{nata sredina (vnatre{ni organi) so
{to CNS se obavestuva za opasnostite koi
ni pretat od nadvor, kako i za sostojbata na
funkciite na site vnatre{ni organi.
II. Vrz osnova na ovie senzitivni drazbi vo
odredeni nervni centri vo CNS se
sozdavaat senzitivni ~uvstva kako {to se:
dopir, pritisok, vibracii, bolka, toplo /
ladno, miris, vkus, gledame, slu{ame.
III. Senzitivnite drazbi, pokraj senzitivni
~uvstva predizvikuvaat i motorni reakcii,
so koi ja odr`uvame ramnote`ata na teloto,
dvi`ime del od teloto ili celoto telo.
MOTOREN NERVEN SISTEM
Senzitiven i motoren nerven sistem.
Senzitiven cortex
I
1
Motoren cortex
S.tractus
M.tractus
Bazalni ganglii
2 Mal mozok
2
Mozo~no
II
steblo
Mozo~no
3
steblo
3
4
PMN
tractus
MS
4
MS III
PMN
PMN
Efektori:
Muskuli i drugi
vnatre{ni organi
Odgovor
PMN
PSN
Receptori
Senzorni signali
PMN: periferni motorni nevroni
PSN: periferni senzitivni nevroni
M.tractus: motoren pat na CNS
S.tractus: senzitiven pat na CNS
Osnovni fiziolo{ki funkcii na
motorniot nerven sistem se:
I. Odr`uvawe na ramnote`ata na teloto.
II. Kontrola vrz dvi`ewata na teloto
(kontrola vrz kontrakciite na skeletnite
muskuli).
III. Nervna kontrola vrz rabotata na site
vnatre{ni organi.
Ovie fiziolo{ki funkcii astanuvaat taka
{to drazbite od senzitivniot nerven
sistem predizvikuvaat nadraznuvawe na
razni delovi od motorniot nerven sistem, a
sekoj del od motorniot nerven sistem si
ima svoi karakteristi~ni motorni funkcii.
Osnovna CEL na ovie motorni reakcii e da
se odbrani teloto od vlijanie na nekoja
nadvore{na drazba; ili da se vrati na
normala poremetenata funkcija na
vnatre{niot organ.
MOTOREN NERVEN SISTEM
1) Vegetativen (avtonomen)
motoren sistem
Sostavni delovi: sympaticus i
parasympaticus.
Funkcija: kontrola na funkcijata na
vnatre{nite organi preku kontrola
na: kontrakciite na maznite muskuli
i srceviot muskul (nevolevi muskuli),
i preku sekrecijata na `lezdite.
Funkcijata se ostvaruva preku
vegetativni refleksi.
Efektori: mazni muskuli (yidot na
vnatre{nite organi), srcev muskul
i `lezdi.
Reakcija na efektorot: spora.
MOTOREN NERVEN SISTEM
2) Somatski motoren sistem
Sostavni delovi: motoren cortex; motornite, eferentni pati{ta na
CNS koi site zaedno se ozna~uvaat kako centralen motoren nevron
(CMN); bazalni ganglii; mal mozok (cerebellum); mozo~no steblo
(mezencephalon, pons, medulla oblongata), rbeten mozok (medulla spinalis,
MS); i site motorni nervni vlakna koi vleguvaat vo sostav na
periferniot nerven sistem, a zaedno se ozna~uvaat kako periferen
motoren nevron (PMN).
Funkcija: regulacija na kontrakciite
na skeletnite muskuli, povrzani so
dvi`ewa (volevi dvi`ewa) i odr`uvawe na
ramnote`ata, preku kontrakcija na skeleten
muskul ili promena na negoviot tonus.
Efektori: skeletni (volevi) muskuli.
Reakcija na efektorot: brza.
3. REFLEKSI
Patot po koj se prima drazbata i se odgovara na istata se vika
refleksen lak. Toj e sostaven od pet komponenti i toa: receptori niz koi
vleguva drazbata vo sistemot, potoa nervnite vlakna koi ja primaat
drazbata od receptorot i ja prenesuvaat do soodvetniot centar. Ovie
nervni vlakna se senzitivni, odnosno aferentni nervni vlakna. Koga
drazbata }e se prenese do centarot koj se nao|a vo centralniot nerven
sistem (CNS, kranijalen ili rbeten mozok), nastanuva aktivirawe na
motorni nervni kletki t.e. na eferentnite nervni vlakna. Centarot na
refleksot se vika refleksen centar, a pretstavuva sinapsa pome|u
senzitivnite i motornite nevroni. Motornite nevroni ja prenesuvaat
drazbata do efektorite (`lezdite za sekrecija ili do muskulite). Ovie
soodvetno reagiraat na drazbata, a nivnata reakcija se vika refleksen
odgovor.
3. REFLEKSI
Drazbata koja gi nadraznuva receptorite (mehani~ka, hemiska,
termi~ka i dr.), refleksniot lak (receptorite, aferentnite nervni vlakna,
refleksniot centar, eferentnite nervni vlakna i efektorite), kako i
refleksniot odgovor na efektorite, zaedno se ozna~uvaat kako
REFLEKS. Ako se otstrani eden od komponentite na refleksniot lak
(receptorot, centarot ili nervnite vlakna), drazbata nema da predizvika
refleksen odgovor.
3. REFLEKSI
Razlikuvame tri razli~ni grupi na refleksi, pri {to sekoja od ovie grupi
ima karakteristi~no fiziolo{ko zna~ewe. Toa se slednite grupi:
1. Dalboki muskulno-tetivni refeleksi. Pretstavuvaat refeksi, kaj koi
receptori se muskulni receptori nare~eni proprioreceptori. Pri
nadraznuvawe na muskulnite receptori vo eden muskul, se dobiva
refleksen odgovor na istiot muskul, odnosno efektor e samiot toj
muskul. Refleksniot odgovor se sostoi ili od muskulna kontrakcija, ili
od relaksacija na muskulot.
3. REFLEKSI
Fiziolo{koto zna~ewe na ovie refleksi e odr`uvawe na dol`inata na eden
muskul vo fiziolo{ki granici. Dokolku premnogu se skrati muskulot,
raste napnatosta vo nego i spontano se aktiviraat receptorite nare~eni
golxievi tetivni telca, a kako refleksen odgovor }e nastane relaksacija
na muskulot. Dokolku muskulot premnogu se istegne (relaksira),
spontano se nadraznuvaat receptorite muskulni vretena i nastanuva
skratuvawe na muskulot, odnosno kontrakcija koja go vra}a muskulot
na po~etnata dol`ina. Vakvi refleksi mo`e da predizvikame so refleksno
~ekan~e.
3. REFLEKSI
2. Povr{ni, ko`ni ili sluzoko`ni refleksi. Nastanuvaat ne kako rezultat
na draznewe na receptori smesteni vo samite muskuli, tuku kako
rezultat na draznewe na receptori vo ko`ata ili vo sluznicite (receptori
za dopir, pritisok, termoreceptori, bolka). Ednostavno ka`ano,
drazneweto na ko`ata ili sluznicata, predizvikuva kontrakcija (naj~est
refleksen odgovor) na skeletni muskuli i toa ne na eden, tuku obi~no
na grupa na muskuli. Kaj poslo`enite ko`ni refleksi, kontrakcijata na
edna grupa na muskuli agonisti, istovremeno e povrzana so relaksacija
na druga grupa na muskuli, antagonisti. Vo ovaa grupa na refleksi
spa|aat: refleksot na fleksija-svitkuvawe, refleksor na ekstenzijaispru`awe; refleksot na ~e{awe; refleksot na ~ekorewe, refleksot na
tr~awe i dr.
3. REFLEKSI
Fiziolo{koto zna~ewe na ovaa grupa na refleksi e fiziolo{ka
odbrana na organizmot, pri {to se nastojuva da se otkloni
nadraznitelniot faktor, ili da se oddale~i del od teloto ili celoto telo od
nadraznitelniot faktor, koj preti da predizvika o{tetuvawe.
3. REFLEKSI
3. Vegetativni ili visceralni refleksi. Pretstavuvaat refleksi, kaj koi
receptorite se visceroreceptori, smesteni vo yidot na vnatre{nite organi.
Nadraznuvaweto na ovie receptori predizvikuva refleksna kontrakcija
ili relaksacija na yidot na vnatre{niot organ ili zgolemuvawe, odnosno
opa|awe na sekrecijata na nekoja `lezda. Efektori na ovie refleksi se
maznite muskuli (yidot na vnatre{nite organi), srceto i `lezdite.
3. REFLEKSI
Fiziolo{koto zna~ewe na ovie refleksi e obezbeduvawe na brza,
nevrogena regulacija na rabotata na vnatre{nite organi.
3. REFLEKSI
Nervniot sistem preku refleksni reakcii ja kontrolira funkcijata na
vnatre{nite organi. Ovaa kontrola e nesvesna, refleksna kontrola. Od
site organi edinstveno skeletnite muskuli mo`at da bidat kontrolirani od
strana na mozokot svesno, so u~estvo na na{ata svest-voleva kontrola,
no i refleksno bez u~estvo na na{ata svest (dvojna kontrola).
Kora na golemiot mozok
Svesna kontrola
Site ostanati delovi na mozokot
Nesvesna, refleksna kontrola
NEVROLO[KI BOLESTI:
1. Povredi na nervniot sistem
2. Vospalenija: meningitis (mozo~ni obvivki),
encefalitis (mozo~no tkivo), apces na mozokot
nevritisi (periferni nervi) i dr.
3. Tumori
4. Degenerativni bolesti: mnogubrojni, a
najpoznata e multipna skleroza.
5. Vaskularni bolesti: tromboza i krvarewa vo
mozokot (mozo~en infarkt, t.e. mozo~en udar).
6. Ostanati: demencii, Parkinsonova bolest,
epilepsija, razni tipovi na glavobolki i dr.