Transcript TUJERODNE ŽIVALSKE VRSTE

Tujerodne živalske vrste v Sloveniji
Za razliko od rastlin, se podatki o tujerodnih živalih do leta
2011 večinoma niso sistematično zbirali. Zapisi o tujerodnih
vrstah so razpršeni po mnogih strokovnih in poljudnih
revijah. Leta 2011 pa se je začel izvajati Ciljni raziskovalni
projekt Neobiota Slovenije: Invazivne tujerodne vrste v
Sloveniji,
s
sklopu
katerega
bodo
pripravljeni
sezami tujerodnih živali in rastlin, ki se pojavljajo na
ozemlju Slovenije. Seznami bodo predvidoma objavljeni
konec septembra 2012.
Tudi brez podrobnega seznama vrst pa ne moremo
več dvomiti, da tujerodne živali tudi v Sloveniji
povzročajo veliko okoljsko in gospodarsko škodo.
Danes bova predstavili nekaj primerov, kjer je
naselitev tujerodnih vrst
povzročila nepopravljivo
škodo za domorodne vrste ali ekosisteme. Ker se
trgovina, transport in mobilnost ljudi še naprej
povečujejo, je verjetno, da se bo število tujerodnih
vrst še naprej povečevalo. Le z ustreznimi
preventivnimi ukrepi pa bomo lahko preprečili vnos in
ustalitev novih tujerodnih vrst v naravi.
Tujerodne vrste
razdelimo v tri
skupine:
2. Vrste, ki so bile
nenamerno vnesene
kot škodljivi organizmi
ali slepi potniki v
uvoženem blagu.
1. Vrste, ki so bile
namerno vnesene v
državo in so bile
naseljene v naravo ali pa
3. Vrste, ki so se
so pobegnile iz ujetništva. razširile v Slovenijo
zaradi odstranitve
geografskih ovir ali
kot posledica
spontanega širjenja iz
sosednjih držav.
Splošni podatki o vrsti: tigrasti
komar
Slovensko ime:
• tigrasti komar
Opis vrste:
Majhna vrsta komarja. Telo
je veliko do 1 cm, temno
obarvano, z značilnimi belimi
progami na okončinah in belo
progo po sredini zgornje
strani
oprsja.
Ličinke
tigrastega komarja lahko
zaradi kompeticije izrinjajo
ličinke
domorodnih
vrst
komarjev, ki imajo ličinke v
istih
habitatih.
Odrasli
tigrasti komarji prenašajo
nekatere
bolezni
med
pticami in sesalci
Tigrasti komarji so nadležni zaradi pikanja. Poleg tega
pa so tudi prenašalci povzročiteljev bolezni med ljudmi,
med njimi virus chikungunye, virus vročice denga virus
zahodnega
Nila
in
virus
LaCrosse.
Virusom
»chikungunya«, ki povzroča boleče sklepe, visoko
telesno temperaturo in izpuščaje. Prenašalec bolezni je
tudi tigrasti komar, ki je pičil obolelega človeka po
povratku iz južne Indije in nato bolezen prenesel na
druge ljudi. Na območjih s številnimi komarji lahko
pride do zmanjšanja
privlačnosti za turizem in
rekreacijo.
Splošni podatki o vrsti: signalni rak
Slovensko ime:
• signalni rak
Opis vrste
Signalni
rak
je
velik
sladkovodni rak, ki lahko
doseže velikost do 15 cm.
Telo je rjave do olivne
barve. Zgornja stran škarij
je pri odraslih osebkih
temno rdečerjava, spodnja
pa rdeča. Na zgornji strani
škarij je v pregibu bela lisa.
Koš je gladek, brez trnastih
izboklin. Samci imajo večje
škarje kot samice.
Vplivi na biotsko raznovrstnost:
Znani so neposredni vplivi na domorodne vrste rakov zaradi
kompeticije. Poleg tega pa so signalni raki pogosto prenašalci
glivične bolezni, račje kuge, ki je za domorodne vrste rakov
smrtna. Kjer se pojavljajo velike populacije signalnih rakov,
lahko povzročajo tudi spremembe habitata, saj pojedo vse
vodne rastline in alge. To lahko posredno vpliva tudi na druge
vodne organizme. Vplivi na zdravje ljudi: niso znani.
Vplivi na gospodarstvo:
Znani so le posredni vplivi, kjer zaradi sprememb habitata
pride do upada ribjih populacij, predvsem vrst, ki so zanimive
za športni ribolov. Kjer signalni raki odstranijo vse vodno
rastlinje, se lahko poveča kalnost vode, kar zmanjšuje
rekreacijsko privlačnost vodotokov.
Splošni podatki o vrsti: rdečevratka
Slovensko ime:
• rdečevratka
Opis vrste:
Vodna želva. Oklep pri odrasli
živali meri 15‐30 cm. Za podvrsto
je značilna rdeča proga prek lic.
Mladostni osebki so obarvani
svetlo zeleno z ozkimi rumenimi
progami. Odrasli so obarvani temno
zeleno ali temno sivo. Mladostni in
odrasli imajo večinoma na ploščah
trebušnega dela oklepa velike črne
pike. Zaradi prepovedi uvoza
podvrste v države EU se na trgu
sedaj pojavlja več drugih podvrst!
Vplivi na biotsko raznovrstnost:
V Sloveniji še nimamo dokazov o invazivnosti vrste, tuje
študije pa dokazujejo, da prihaja do kompeticije za mesta za
sončenje in hrano med rdečevratko in domorodno močvirsko
sklednico.
Vplivi na zdravje ljudi:
Rdečevratke (pa tudi drugi plazilci v teraristiki) so prenašalci
bakterije salmonele, s katero se lahko okužijo tudi ljudje.
Salmonela je entero bakterija, ki povzroča vročino in hude
prebavne težave.
Vplivi na gospodarstvo:
Niso znani.
Splošni podatki o vrsti: zlata ribica
Slovensko ime:
• zlata ribica, zlati
koreselj
Opis vrste:
Zlata ribica spada v
družino krapovcev, znana
je po svoji zlati barvi.
Ljudje jih imamo pogosto v
akvarijih
ali
okrasnih
ribnikih.
Vplivi na biotsko raznovrstnost:
zlata ribica ima dokazano negativen vpliv na biotsko raznovrstnost vodnih
biotopov, kar vključuje plenjenje ličink domačih vrst dvoživk, rib (ikre,
ličinke, odrasle), vodnih nevretenčarjev in vodnih rastlin ter povečevanje
motnosti vode in "cvetenja alg" (modrozelenih cepljivk). Prezrt, a nevaren,
je vnos ribjih bolezni in parazitov.
Vplivi na zdravje ljudi:
zanemarljivo.
Vplivi na gospodarstvo:
Negativnih vplivov ni. Poleg popularnosti na področju akvaristike in vrtnih
okrasnih ribnikov se zlata ribica uporablja v ribištvu kot "živa vaba" in kot
"živa hrana" za gojene ribojedih vrst rib; kot odstranjevalec alg in vodnih
rastlin v nekaterih majhnih vodnih bazenih, ponekod tudi za odstranjevanje
komarjevih ličink.
Splošni podatki o vrsti: sončni ostriž
Slovensko ime:
• sončni ostriž, ameriški
ostriž
Opis vrste:
Spada v red ostrižnjakov, družina
sončni ostriži. Prepoznaven je po
svoji intenzi obarvanosti. Telo je
olivno zelene do modrikaste barve
z marmornatim vzorcem, boke
prekrivajo oranžne do rdeče pege.
Od gobčka proti robovom škržnih
poklopcev se vlečejo turkizno do
smaragdno zelene proge. Na vrhu
škržnega poklopca je temna pega.
Trebuh je pri mladih rumen, pri
starejših pa bolj rdeč. Samci
imajo izrazitejše barve, kar je še
posebej opazno v času drsti,
samice pa so v splošnem za
odtenek bolj blede.
Vplivi na biotsko raznovrstnost:
Vplivi niso popolnoma raziskani, vendar je potrjeno, da
s svojo požrešnostjo ogroža avtohotne vrste. Uničuje
ribji zarod, tako mladice kot ikre, in zapolnjuje
biološke niše. Domnevno naj bi bil prenašalec
parazitov. Znano je tudi, da se lahko križa s sorodnimi
vrstami, ki so bile prav tako umetno vnesene v okolje.
Rezultat križanja so navadno hitro rastoči sterilni
hibridi moškega spola.
Splošni podatki o vrsti: nutrija
Slovensko ime:
• nutrija ali bobrovka
Opis vrste:
Nutrija je predstavnik
glodavcev. Telo je veliko,
večinoma rjavo obarvano, le
redki osebki imajo črn ali
svetlel kožuh. Kremplji so
črne barve. Rep je dolg in v
prerezu okrogel. Odrasli
lahko dosežejo velikost
domače mačke, saj je telo
dolgo 40‐60 cm, rep pa
30‐45 cm.
Vplivi na biotsko raznovrstnost:
Nutrije imajo zaradi hranjenja in bivanja na obrežju velik vpliv na
vodno in obvodno rastlinje. Na območjih, kjer so prisotne velike
populacije, lahko ponekod popolnoma uničijo obvodno rastlinje.
Zaradi kopan ja rovov v brežine se lahko poveča erozija, kar
spreminja podobo habitata in posredno vpliva na druge vrste.
Vplivi na zdravje ljudi:
zgolj posredno zaradi povečanih možnosti poplav.
Vplivi na gospodarstvo:
Zaradi kopanja rovov v brežine se povečuje erozija rečnih brežin,
kar lahko poveča možnost poplavljanja. Nutrije lahko povzročajo
škodo na kmetijskih pridelkih, kadar so njive blizu vodotokov, jezer
ali ribnikov.
Splošni podatki o vrsti: kostanjev listni
zavrtač
Slovensko ime:
• kostanjev listni zavrtač
Opis vrste:
Majhna vrsta vešče. Telo
meri do 0,5 cm in je obarvano
oranžno‐rjavo
s
štirimi
tankimi vzdolžnimi progami.
Vešče so včasih na divjih
kostanjih precej številčne, a
jih zaradi majhnosti zlahka
spregledamo.
Hitro
pa
opazimo rjavenje
listov divjega kostanja v
zgodnjem poletju, ki ga
povzročajo gosenice listnega
zavrtača.
Vplivi na biotsko raznovrstnost:
kostanjev listni zavrtač živi skoraj izključno na divjem kostanju,
drevesni vrsti, ki je v Sloveniji prav tako tujerodna. Ima le nekaj
naravnih sovražnikov – ličinke drobnih parazitskih os, ki pa ne
zmanjšajo številčnosti listnih zavrtačev. Zaenkrat nimamo dokazov,
da bi imel kostanjev listni zavrtač večje negativne vplive na biotsko
raznovrstnost.
Vplivi na zdravje ljudi:
Jih ni
Vplivi na gospodarstvo:
kostanji listni zavrtači poškodujejo liste divjih kostanjev, ki je
pogosto sajeno okrasno drevo v vaseh in mestih po vsej Sloveniji.
Drevesa imajo zaradi zgodnjega rjavenja in odpadanja listov močno
okrnjeno estetsko funkcijo. Izguba listov tudi oslabi drevesa, zato
so slabše odporna na druge bolezni.