Transcript Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina
Gregor Presker
ekonomski svetovalec
• BiH ekonomija ne more zdržati bremena
stroškov administracije
• 5 uradov predsednika
• 14 vlad,
• 180 ministrov
• 800 članov različnih parlamentarnih
skupščin,
• številni javni uslužbenci
• “vojsko“ birokratov sestavlja okoli 70.000
ljudi
• najštevilčnejša administracija v Evropi
• tudi najdražja, saj troši okoli 50.000 EUR
na uro.
• oblasti BiH čim prej zmanjšati trenutno
raven porabe
• v tem trenutku porabi skoraj 66%
proračuna za plače in ostale stroške
administracije
Gospodarska slika
• BDP je vrsto let imel povprečno rast
okoli 5%
• Med letoma 2005 in 2008 je BDP BiH
rastel zelo močno - v povprečju za 2
mld KM letno (ali 1 mld EUR).
• V zadnjih štirih letih (med 2009 in 2013)
se BDP BiH povečal le za slabo
milijardo KM (cca 500 mio EUR).
• V letu 2012 je BDP znašal 25,6 mld KM
(12,9 mld EUR) oz. negativno rast 0,5%.
• Pro capita v letu 2012 je znašal 6.684
KM (3.350 EUR)
• Za letošnjo leto je predvidena 0,8% rast
oz. 220 mio KM.
• BH oblasti pričakujejo povečanje
gospodarske aktivnosti šele leta 2014
• Javni dolg BiH je ob zaključku
preteklega leta znašal 10,4 mld KM (5,3
mld EUR)
• Deficit tekočega računa je v prvih
šestih mesecih 2013 znašal 750 mio KM
(okoli 375 mio EUR).
• V istem obdobju lani je znašal 1,2 mld
KM (cca 600 mio EUR)
• Deficit tekščega računa je v letu 2012
dosegel 9,7% BDP.
• Stopnja registrirane
nezaposlenosti je 44%, zaradi
velikega vpliva sive ekonomije je
stopnja na 28% (po ILO)
• Povprečni neto osebni dohodek je
832 KM (cca 420 EUR) - za 0,5%
nižji kot leta 2012
• Povprečna pokojnina je 336 KM
(cca 170 EUR)
• BiH na zadnjem mestu med 37
državami v Evropi po BPD pro
capite za leto 2012, ki je izražen v
standardu kupne moči - 28%
povprečja EU
• 20. najbolj revna država na svetu
• stopnja absolutne linije
siromaštva v BiH - z mesečnim
dohodkom manjšim od 205 KM
je znašala 14 % oz. okoli 540.000
ljudi - največ v regiji
Nakazila iz tujine
• Skupna vrednost pomoči iz diaspore je na letni ravni ocenjena na okoli 2 mld
USD (3,5 mld KM)
• kar predstavlja 20% BDP BiH in
• pokrije 42% zunanjetrgovinskega deficita države.
• BiH zavzema 5. mesto na svetu po obsegu denarnih sredstev imigrantov glede
na BDP
• Po podatkih Ministrstva za civilne zadeve BiH v tujini živi 1,35 milijona oseb, ki
imajo BH poreklo, kar predstavlja tretjino BH populacije.
• del sredstev prispelih iz tujine nanaša tudi na pokojnine, ki jih iz tujine prejemajo
državljani BiH.
Tuje investicije
• Vrednost skupnih investicij v BiH do
konca leta 2012 znašala 5,6 mld EUR
(Slovenija 11,8 mld EUR)
• Evropske države so investirale več kot
90% skupne vrednosti neposrednih
tujih investicij
• Zahvaljujoč dobri reputaciji in
dogloletni tradiciji industrijske
proizvodnje je največ NTI vloženih v
proizvodnje dejavnosti
• Višina NTI je v zadnjih letih upadala
• Leta 2012 za skoraj 20% manj kot v letu
2011
Investicije iz Slovenije
•
•
Po podatkih Centralne banke BiH je
Slovenija na četrtem mestu po višini
investicij v BiH
V obdobju od maja 1994 do decembra
2012 je skupaj investirano 524 milijonov
EUR ali 9,3 % skupnih neposrednih tujih
vlaganj
• Po podatkih Banke Slovenije je znašala
skupna vrednost slovenskih
neposrednih investicij v BiH konec leta
2012 572,9 mio EUR
Zakaj investirati v Bosno in Hercegovino?
Strateška lokacija
Ugoden davčni in
carinski sistem
Stabilen finančni
sektor
Konkurečna cena
dela in kvalificirana
delovna sila
Ugodni trgovinski
in drugi
mednarodni
sporazumi
Nizki operativni
stroški
Ugodna zakonska
regulativa
Naravni resursi,
atraktivne
investicijske
lokacije in
industrijske zone
Strateška lokacija – bližina evropskim glavnim mestom
Sarajevo - Beograd 206 km
Sarajevo - Bruselj 1310 km
Sarajevo – Budimpešta 407 km
Sarajevo – Frankfurt 1013 km
Sarajevo – Istanbul 930 km
Sarajevo – Ljubljana 389 km
Sarajevo – London 1620 km
Sarajevo – Münhen 708 km
Sarajevo – Pariz 1349 km
Sarajevo – Praga 755 km
Sarajevo – Rim 516 km
Sarajevo – Dunaj 511 km
Sarajevo – Zürich 859 km
Sarajevo – Zagreb 288 km
• Pan-Evropski Koridor: Koridor Vc iz Budimpešte preko Osijeka, Sarajeva do luke Ploče
• Cestna mreža: 22 600 km (slabih 50 KM avtoceste)
• Železniška mreža: 1 042 km
• Štiri mednarodna letališča: Sarajevo, Mostar, Banja Luka in Tuzla
• Dve rečni pristanišči: Šamac in Brčko
• Mednarodna pristanišča: Ploče (Hrvaška) oddaljenost iz Sarajeva 195 km; od Mostarja 60 km
Reka (Hrvaška) oddaljenost iz Sarajeva 351 km
Stabilen finančni sektor – najnižja inflacija v JVE
•
Konvertibilna Marka je vezana na EURO (1KM = 0.51 EUR)
•
Stalna rast rezerv v tujih valutah
•
Najnižja inflacija v regiji – na letni ravni 2,1%
•
v Sloveniji 3,3%, Slovaški 4,1%, Črni gori 4,4 %, Estoniji 4,5%, Hrvaški 5%, Madžarski 5,1%, Turčiji
8,8% in Srbijiji 10,3%
•
“B3” kreditni rejting s stabilnimi izgledi po Moody’s Agency
•
“B” kreditni rejting s stabilnimi izgledi po Standard & Poor’s
•
tuje lastlinštvo v zasebnem bankarskem sektorju je 86%
Ugodni trgovinski in drugi mednarodni sporazumi
Central European Free Trade Agreement
(CEFTA) - 30 mill
Preferential Trade Agreement with EU,
28 countries - 500 mill
Sporazumi o prosti trgovini
Sporazumi o preprečevanju dvojnega
odbavčevanja
Sporazumi o promociji in zaščiti tujih investicij
Free Trade
Agreement with
Turkey - 70 mill
Preferential export
regimes with USA,
Australia, New
Zealand, Switzerland,
Norway, Russia,
Japan, Canada and
Iran
Ugodna zakonska regulativa
Zakon o politiki neposrednih tujih vlaganj
•
•
•
•
•
•
•
Nacionalna obravnava tujih vlagateljev
Tuji vlagatelji lahko nakažejo sredstva v tujino prosto in brez omejitev
Zaščita pred nacionalizacijo, eksproprijacijo ali podobnimi ukrepi
V skladu z Zakonom o delu, gibanju in bivanju tujcev lahko tuj investitor zaposli
tuje državljane
Tuji vlagatelji imajo iste pravice kot pravne osebe iz BiH glede lastništva
nepremičnin
Delež v lastniški strukturi podjetij, ki proizvajajo in prodajajo oborožitev in
vojaško opremo ter v sredstvih javnega obveščanja ne sme preseči 49%
Tuji vlagatelji se lahko zavarujejo tudi pri Investment Guarantee Trust Fund
Europske Unije, skozi MIGA
Korporativna organizacija
•
Ni omejitev glede državljanstva za tuje partnerje ali člane manegmenta ali
nadzornih odborov
Ugoden davčni in carinski sistem
PDVT%
30
25
20
17
20 20 20 20
25
23 24
CIT %
27
B&H
Serbia
15
Bulgaria
10
Slovakia
Croatia
Hungary
Romania
Poland
Czech Republic
Bulgaria
Poland
Slovakia
0
Serbia
Czech Republic
B&H
5
Romania
Croatia
25
19
20
19
20
20
16
B&H
15
10
10
5
Romania
Poland
Czech Republic
Croatia
0
Turkey
Hungary
Davčni sistem
- Enotna stopnja DDV - 17%
- Davek na dobiček 10%
- Davek na dohodek 10%
- Fiskalne in finančne subvencije
Carinski sistem
- Oprema, ki jo tuj vlagatelj uvozi kod tel investicje je oproščena
plačanja carine (razen osebnih avtomobilov in aparatov za igre na
srečo)
- Carinske stopnje med 0-15%
Konkurenčna cena dela in kvalificaran ljudski kapital
•
•
•
•
•
izobražena in s številnimi veščinami
učinkovita, kreativna in inovativna
delovne navade
znanje tujih jezikov - v glavnem angleščina in nemščina
cenovno konkurenčna (v primerjavi z dežavami EU)
Povprečna neto plača (EUR) v regiji za 2012
3500
3163
3000
Socijalne dajatve iz bruto plače
Type of
insurance
1500
1000
500
0
530
330 380 380 450
800
Paid by Employee (%)
Pension
Health
Unemployme
nt
Child
protection
FBIH
6
4
RS
0
0
FBIH
17
12,5
0,5
0
0,5
1
0
0
0
1,5
Total
10,5
0
31
33
2500
2000
Paid by Employer (%)
RS
18
12,5
V poročilo Svetovnega ekonomskega foruma glede dostopnosti znanstvenikov in inženirjev, ima BiH za
2013 ima indeks 4,7, kar državo uvršča na 27. med 148. držav in je najboljše rangirana v regiji
BiH indeks kakovosti matematičnega in znanstvenega izobraževanja za 2013 je 5,4 kar državo rangira na
13. mesto izmed 148 držav.
Nizki operativni stroški
Industrijska cena električne energije v 2012
0.9
0.8
0.8
0.7
0.6
0.5
0.4
0.3
0.2
0.1
0.095
0.101
Hungary
Poland
0.128
0.091
0.079
0.061
Croatia
Turkey
B&H
0
Romania
Slovakia
Operativni stroški v BiH
•Mobilna telefonija znotraj iste mreže:
0.11€ po minuti
• Električna energija: nizka tarifa 0.03
€/kWh - visoka tarifa 0.07 €/kWh
• Voda: povprečna 0.43 €/m3
• Naravni plin: povprečna 0.46
€/m3
• Najem proizvodnih prostorov: 2 €/m2 – 10 €/m2 *
• Nakup proizvodnih zgradb: 20 €/m2 – 1,000
€/m2
• Najem poslovnega prostora: 4 €/m2 – 50 €/m2
• Nakup poslovnega prostora 400 €/m2 – 3,500
€/m2
• Kupona cena zemljišč 3 €/m2 – 100 €/m2
• Gradbeni stroški/industrijski kompleks - Turn
Key: 200 - 550 €/m²
Naravni resursi, atraktivne investicijske lokacije in industrijske zone
• Greenfield lokacije
• Brownfield lokacije
• Ruda, les, voda…
• Privatizacijski procesi
• Naravne in turistične lokacije
• Stečajni postopki
• Koncesije
• Skupna vlaganja
• Investicijski projekti
• Energetika, infrastruktura,
kmetijstvo
• Aktivnosti lokalne samouprave
Slabosti BH poslovnega ozračja
• Percepcija nezadostno varnega okolja
v državi
• Zapleten zakonodajni in regulatorni
sistem
• Majhen domači trg
• Nizek dohodek po glavi prebivalca in
nizka kupna moč
• Slabo stanje infrastruktre
• Zastarela industrijska tehnologija
• „Odliv možganov“
• Korupcija, tako realna kot percepcija
• Visoki riziki zakonskih sprememb
• Ekonomska kriza
• Konkurenca sosednih držav
• Upadanje komparativne prednosti
nizke cene dela
• Politična nestabilnost
• Slabosti v vladavini prava
• Regionalna nestabilnost ali
nestabilnost v sosednjih državah
• Padec konjukture svjetovnega
gospodarstva
•
Trenutna slika BH ekonomije je na
relativno nezavidni ravni
•
Akumulacija domačega kapitala ni
zadostna za razvoj gospodarstva, ter je
izhod in napredek možen le s tujim
kapitalom
•
Največje ovire za tuja vlaganja so :
• Davki
• Gradbena in okoljevarstvena
dovoljenja
• Poslovna registracija
• Izvoz
• Koncesije
• Delovno-pravna zakonodaja
• Pravosodje
•
Politična in pravna
negotovost je eden od
osnovnih razlogov, zakaj
tuji investitorji ne vlagajo v
BiH
•
BiH čaka cel niz EU
paketov finančne in
tehnične pomoči za razvoj
ekonomije - vladavina
prava, politička stabilnost
•
Prepogoste menjave
oblasti ne dajejo občutek
politične in pravne varnosti
FIPA (Agencija za promocijo tujih investicij)
- usluge
•
Zagotavljanje vseh informacij o poslovnem okolju v BiH
•
Analiza in predstavitev atraktivnih sektorjev za tuje vlagatelje
•
Podpora potencijalnim in obstoječim investitorjem, še posebej v teku
procesa registracije podjetja
•
Pravna podpora tujih vlagateljev
•
Postinvesticijska podpora - Investor after-care
•
Sodelovanje z vsemi ravnmi oblati u BiH
Kako odpreti podjetje v BiH
1.
Določitev ustanovnega akta, ki ga je potrebno notarsko overiti, 7 dni, stroški 300 BAM
2.
Pridobitev izjave od komercialne banke, da je bil celotni znesek kapitala vplačan, plačilo
pristojbine za registracijo na račun kantonalnega sodišča, 1 dan, brez stroškov
3.
Registracija na sodišču, 15 dni, stroški 555 BAM
4.
Kupiti žig za podjetje, 1 dan, stroški 40 BAM
5.
Odpiranje poslovnega računa, 1 dan, brez stroškov
6.
Prijava podjetja in zaposlenih davčni upravi in zaposlenih v pokojninsko in zdravstveno
zavarovanje, 1 dan, 1 BAM (obrazec), brez stroškov
7.
Izjava ustanoviteljev o izpolnitvi vseh pogojev za začetek poslovanja – pristojna
inšpekcijska služba
8.
Začetek poslovanja
Trajanje in skupni stroški postopka
• Skupno realno trajanje postopka registracije podjetja – 30 do 45 dni
• Administrativni stroški – cca 500 EUR
• Stroški odvetnika in notarja – med 500 in 1000 EUR
Slovenija in BiH
BLAGOVNA MENJAVA
•
BiH je 12. najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica Slovenije glede na vrednost
blagovne menjave, ki je v letu 2012 znašala 948,32 mio EUR
•
Po podatkih Banke Slovenije za leto 2012 je skupna menjava storitev z BiH znašala 152
mio EUR
•
Skupna vrednost blagovne menjave z BiH v prvem polletju 2013 (452,9 mio EUR) je bila
za 14 mio EUR nižja kot v letu 2012
•
V letu 2012 je bilo evidentiranih 3179 slovenskih izvoznikov na trg BiH. Največ so v letu
2012 izvozili: Petrol d.d., Ljubljana, Krka, d.d., Novo mesto, Lek d.d., Gorenje, d.d.,
Goodyear dunlop sava tires d.o.o., Bayer d.o.o., Wrigley d.o.o., Alpina, d.o.o., Iskra
mehanizmi, d.o.o., ADK d.o.o., Prevent-halog d.o.o., Kolektor sikom d.o.o. …
•
V letu 2012 je bilo evidentiranih 1166 slovenskih uvoznikov s trga BiH. Najpomembnejši
po vrednosti uvoza so bili: Cimos d.d., ADK d.o.o., Alpina, d.o.o., Dinos d.d., Terra - R.B.,
d.o.o., Odpad d.o.o. Pivka, Kolektor group d.o.o., Talum d.d. Kidričevo, Iskra
mehanizmi, d.o.o., Prevent-halog d.o.o., Letrika d.d., Impol d.o.o., Pirnar Roman s.p.,
Cimos tam AI, d.o.o.
INVESTICIJE
•
Po podatkih Banke Slovenije (presek podatkov junij 2013) je znašala skupna
vrednost slovenskih neposrednih investicij v BiH konec leta 2012 572,9 mio EUR (v
letu 2011 je vrednost znašala 612,6 mio EUR).
•
Vrednost predstavlja 10,2% vseh slovenskih investicij v tujini.
•
BiH je na tretjem mestu med državami, kamor Slovenija največ investira; za
Hrvaško in Srbijo.
•
Vrednost neposrednih investicij iz BiH je konec leta 2012 znašala 36,9 mio EUR
(zmanjšanje glede na leto 2011 – 38,4 mio EUR).
•
Med najpomembnejše slovenske investicije v zadnjih letih Agencija BiH za tuje
investicije šteje Mercator d.d. Ljubljana, Droga Kolinska d.d., Perutnina Ptuj,
Cimos d.d. Koper, Hidria, NLB d.d. Ljubljana, Telekom Slovenije d.d. Merkur, Tuš,
Merkur, Alpina…
Memorandum med Slovenijo in BiH o sodelovanju na tretjih trgih
HVALA
Veleposlaništvo Republike Slovenije
Bentbaša 7
71000 Sarajevo
Bosna in Hercegovina
Tel +387 33 271 260
Faks +387 33 271 260
[email protected]