Transcript Kakovost ekoživil

Kakovost ekoživil
Romana Ana Dolenc,
projektna sodelavka Inštituta za trajnostni razvoj
na projektu “Skok naprej”,
[email protected]
Kaj je zdrava prehrana?
V čem je razlika? Je res zdravo
tako prvo kot drugo?
Med vzorci jabolk, ki so bili analizirani v obdobju od
2003 do 2008 (skupaj 783 vzorcev), jih je skoraj 82
% vsebovalo ostanke pesticidov. Jabolka so na
seznamu najbolj obremenjenega sadja v Sloveniji.
V jabolkih najdemo ostanke
diazionona, fosalona, kaptana ali
klorpirifosa. Dolgotrajna
izpostavljenost lahko povzroči okvare
živčnega sistema in ob kronični
izpostavljenosti lahko privede do
Parkinsonove bolezni.
Rezultati monitoringov ostankov pesticidov v
sadju, zelenjavi in žitih, ki so za Slovenijo
na voljo na spletnih straneh EU, kažejo, da
kar
50 % naštete hrane vsebuje ostanke
pesticidov.
Daljša izpostavljenost ostankov pesticidov
lahko škodljivo vpliva na zdravje
in povzroča razne bolezni in deformacije:
•
•
•
•
•
razvojne motnje pri novorojenčkih,
okvare ob rojstvu,
okvare živčnega sistema,
hormonske motnje,
raka,…
Posledice se lahko razkrijejo čez leta.
Otroci so v vseh pogledih med najbolj ranljivimi
skupinami prebivalstva, saj:
-
Se njihova telesa še razvijajo,
Pojedo več hrane na kilogram telesne teže, in sicer do
6-krat več sadja, 2-krat več zelenjave, 3-do 5-krat
več žit in so zato pesticidom precej bolj izpostavljeni
kot odrasli.
Prehranskih študij, ki bi proučevali vpliv različno
pridelane hrane na zdravje ljudi v svetu ni veliko.
V zadnjem obdobju lahko v znanstveni literaturi
zasledimo nekaj del, kjer so proučevali vpliv
različno pridelane hrane na vsebnost pesticidov
v urinu otrok.
V raziskavi so bile v urinu otrok, ki so se
prehranjevali s konvencionalno hrano najdene v
povprečju 9-krat večje koncentracije
organofosfornih pripravkov v primerjavi z urinom
otrok, ki so uživali ekološko pridelano hrano.
Glede na rezultate poročila PAN Europe o
uradnem monitoringu živil držav članic EU
je v letu 2005 kar 49 % analiziranih
vzorcev sadja, zelenjave in žit vsebovalo
ostanke pesticidov.
Decembra 2006 je Evropska komisija začela izvajati
večletno vseevropsko informacijsko in
promocijsko kampanjo za ekološka živila in
kmetovanje. Načrtujejo, da bo kampanja potekala
tri leta.
Cilj kampanje je porabnike, prodajalce,
zaposlene v gostinstvu in druge ključne člene v
prehranski verigi seznanjati s pomenom in
prednostmi ekološkega kmetijstva.
Okolje je enako, kakovost je
odvisna od načina pridelave.
3,6 kg pesticidov /ha orne površine (2001), 397 kg mineralnih gnojil/ ha orne površine
Prednosti ekološkega kmetijstva:
• zaščita pitne vode (uporaba pesticidov, umetnih
gnojil je prepovedana), manjša erozija tal, večja
biološka pestrost, ohranjanje kulturne krajine,
• živila brez ostankov pesticidov, nitratov,
ostankov zdravil za živali,
• večja vsebnost hranilnih snovi v živilih, boljši
okus,
• več delovnih mest, ni uvoza krmnih rastlin iz
držav v razvoju.
A.Velimirov in in W. Muller sta analizirala
ugotovitve in podatke 175 mednarodnih
študij o kakovosti ekoloških živil in l. 2003
objavila povzetek.
Ekološki izdelki se razlikujejo od
konvencionalnih glede:
• ke/fi lastnosti,
• tehnoloških značilnosti,
• senzoričnih lastnosti.
FIZIKALNE/KEMIJSKE LASTNOSTI
ANALIZIRANIH ŽIVIL:
BOLJŠE RAZMERJE MAŠČOBNIH KISLIN
•
•
•
Več linolne kisline (deluje preventivno proti raku in ima
antioksidativne učinke).
Višja vsebnost omega3kislin ter manj nasičenih
maščobnih kislin (analiza ovčjega mesa).
Višja vsebnost omega3maščobnih kislin v materinem
mleku.
VIŠJA VSEBNOST LECITINA
Analize so pokazale, da ekološko pridelana jajca vsebujejo več lecitina.
VIŠJA VSEBNOST MINERALOV IN
MIKROELEMENTOV
Študija na krompirju in čebuli je pokazala, da imajo ekološki pridelki
za:
-
29 % več magnezija,
21 % več železa,
14 % več fosforja,
vsebujejo tudi več selena,
cinka in kroma.
VSEBUJEJO VEČ SEKUNDARNIH
PRODUKTOV PRESNOVE
(fenolov, flavonoidov, karotina, likopena,…)
Rastlina se z njimi brani pred boleznimi in dviguje naravno odpornost.
Uporaba pesticidov pa blokira njihov nastanek (sintezo).
Ekološka živila vsebujejo več vitamina C.
Uporaba herbicidov in umetnih gnojil negativno vpliva na vsebnost
vitamina C v plodovih in rastlini.
VEČ ESENCIALNIH AMINOKISLIN
Zaradi gnojenja z lahko topnimi
mineralnimi gnojili se v pridelku poveča
vsebnost gliadina in glutena. Ekološka
pšenica vsebuje 15 % več esencialnih kislin
v primerjavi s konvencionalno.
MANJŠE BREME TOKSIČNIH SNOVI
(pesticidov, težkih kovin,…)
V ekološkem kmetijstvu ni dovoljena uporaba umetno sintetiziranih
sredstev za varstvo rastlin in regulatorjev rasti (hormonov).
Zato se živila iz ekološke in konvencionalne pridelave bistveno
razlikujejo po vsebnosti ostankov teh snovi.
SKORAJ NIČ
MIKOTOKSINOV
Poskus na ekološki
pšenici je pokazal manjšo
vsebnost fusarien
toksinov.
Analize mleka so
pokazale višjo vsebnost
aflatoksinov v
konvencionalnem
mleku.
Mikotoksini slabijo imunski sistem,
motijo strjevanje krvi in
prizadenejo jetra in ledvice.
BOLJŠI OKUS
Živila, gnojena z umetnimi gnojili, imajo slabši okus zaradi višje
vsebnosti vode, hitre, intenzivne rasti in manjše vsebnosti suhe
snovi.
Če naj bi potrošnik podpiral ekološko pridelavo, so
potrebne določene oblike ugotavljanja
istovetnosti.
V Sloveniji področje ekološkega kmetovanja
zakonsko urejajo:
• Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih
pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 31/2001),
• Pravilnik o tehničnih in organizacijskih pogojih, ki jih
morajo izpolnjevati organizacije za kontrolo ekoloških
kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št.
56/2001),
• Slovensko kmetijsko okoljski program – SKOP (Uradni
list RS, št. 34/2001).
Tako potrošnika kot pridelovalca in predelovalca
ščitijo programi potrjevanja, ki so sestavljeni iz:
• standardov (pravil),
• nadzora,
• potrjevanja (presoje).
Na ekoživilu mora biti navedeno ime in koda
nadzorne organizacije.
Na področju Slovenije delujejo trije pooblaščeni certifikacijski
organi za kontrolo in certifikacijo ekološke pridelave in
predelave:
•
•
•
Inštituta KON-CERT, ki ima šifro SI-01-EKO. Šifra je
vključena v znak “Bio Slovenija”, ki je registriran znak
Inštituta KON-CERT.
IKC - Inštitut za kontrolo in certifikacijo Univerze Maribor,
katerega uradna šifra, ki se pojavlja na certifikatih za
ekološke pridelke oz. živila je SI-IKC-EKO).
Bureau Veritas (SI-BV-EKO).
V Sloveniji je uradni znak za označevanje ekoživil
znak »ekološki«.
V primeru, da se odločimo za uvajanje ekoživil ali
ekološke malice oz. biomalice, uporaba živil s
certifikatom o integrirani pridelavi ni ustrezna.
Jasne zahteve glede certifikatov
ekološko pridelanega živila)
(certifikat
Vsak, ki prideluje oziroma predeluje
ekoživila in jih kot taka tudi označuje, se
mora prijaviti pri pooblaščeni organizaciji. To
zahteva in ureja splošno veljavna zakonodaja
Evropske unije kot tudi slovenska
zakonodaja.
BIODAR
Najbolj razširjena kolektivna znamka za
ekoživila slovenskega porekla je znak Zveze
združenj ekoloških kmetov Slovenije – BIODAR.
Zveza BIODAR ima tudi svoje lastne standarde, ki so
v določenih zahtevah strožji od slovenske in EUzakonodaje.
Poleg te uradne označbe
smejo biti pridelki in živila
označeni še z dodatnimi
blagovnimi znamkami.
V Evropi so izraze »ekološko« »biološko« in
»organsko« (ang. organic) pravno priznali za
sinonime.
Emisije CO2, ki so povezane z različnimi načini
prehrane, v ekvivalentih CO2 na kg:
• brezmesna prehrana, ekološka pridelava:
336 enot
• brezmesna prehrana, konvencionalna pridelava:
458 enot
• prehrana z manj mesa, ekološka pridelava:
468 enot
• prehrana z malo mesa, konvencionalna pridelava:
596 enot
• prehrana z veliko mesa, ekološka pridelava:
634 enot
• prehrana z veliko mesa, konvencionalna pridelava:
863 enot
Na svetu pridelamo dovolj žit, da bi lahko
vsak zemljan zaužil 3500 kilokalorij na
dan.
78 % vseh podhranjenih otrok živi v
državah, kjer pridelujejo presežke hrane.
Če si pogledamo koriščenje površin
bogatih držav vidimo, da je 80 % porabe
površin povezanih z živinorejo.
Če bi znižali potrebo po mesu, bi lahko
prihranili veliko kmetijskih površin.
Na isti površini lahko
pridelamo 10x več hrane.
Morali bi spremeniti našo porabo od sedaj
40 % živalskih kalorij in 60 % rastlinskih,
na 24 % živalskih in 75 % rastlinskih.
V Veliki Britaniji se šokantnih 30-40 % hrane nikoli ne
poje, na Švedskem 35 %, v ZDA 40-50 % vseh za žetev
primernih kultur nikoli ne pride na krožnik.
Na račun zavržene hrane v Avstriji bi preživelo 8 milijonov
ljudi.
Mreža življenja in bitja v njej …
Hvala za pozornost.
Romana Ana Dolenc
[email protected]