Transcript SVETOVNI DAN ZEMLJE - Danijela Zorko
Slide 1
DAN ZEMLJE
22.04.
Dijakinja: Danijela Zorko, 2.c
Prof.: Tatjana Đurasovič
Predmet: Biologija
Biotehniška šola Maribor
Slide 2
ZEMLJA
• Eden izmed planetov
Osončja ter prostor, na katerem sta se razvilo
ŽIVLJENJE in ČLOVEŠTVO.
• TRETJI planet po oddaljenosti od Sonca
• Po velikosti: PETI planet
• Sončnega sistema
• NAJVEČJI TRDNI PLANET
• EDINI prostor v Vesolju,
za katerega je znan
obstoj življenja
Slide 3
• Zemlja se je oblikovala pred
približno 4,57 milijarde let
• njen edini NARAVNI SATELIT: LUNA
se je oblikovala pred približno 4,53 milijarde let
• Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico
geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se
sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale.
Na prikazu deležev posameznih
geoloških razdobij je med drugim
vidno, da predkambrij predstavlja
več kot tri četrtine
Zemljine zgodovine
Slide 4
NOTRANJOST ZEMLJE
Zemljine plasti:
6. Površje
5. Skorja
4. Plašč (zgornji del)
3. Plašč
2. Zunanje jedro
1. Notranje jedro
Slide 5
• Edini planet, ki na svoji površini premore TEKOČO
VODO:
Ta prekriva 71 % celotnega površja(97 % slana voda)
Svetovne vode so porazdeljene med PET OCEANOV, ki
obdajajo SEDEM CELIN. Celotna masa hidrosfere je
približno 1,4 × 1021 kg ali okoli 0,023 % skupne mase Zemlje.
• Ozračne plasti okoli Zemlje so razmeroma debele, saj
najbolj redke plasti zraka segajo do okoli 1000 km
visoko nad površino planeta. ATMOSFERO sestavlja
več slojev: troposfera, stratosfera, mezosfera,
termosfera in eksosfera.
Debelina teh slojev je odvisna od svoje lokacije, pa
tudi od sezonskih dejavnikov. Skupna masa atmosfere
je ocenjena na 5,1 × 1018 kg oziroma 0,9 milijoninke
celotne mase Zemlje.
Slide 6
MORAMO SE ZAVEDATI KAJ
IMAMO
IN TEGA NE SMEMO
IZGUBITI!!
Slide 7
DAN ZEMLJE
Začetki praznovanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko
si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson
prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni
red ameriške politike. Organiziral je predsedniško
turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju.
Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi
dan Zemlje, 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah,
posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog
20 milijonov ljudi.
Slide 8
• Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske
organizacije pripravljajo najrazličnejše
projekte, dogodke in prireditve, s katerimi
želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost
planeta, na katerem živimo.
• Zelena nit letošnjega dneva Zemlje je
»Milijarda aktivnosti za zeleno« ,
v okviru te akcije pa želijo zbrati milijardo
ukrepov za zmanjšanje učinkov globalnega
segrevanja ozračja.
Slide 9
Poraba vode
• Dvig življenjskega standarda je povzročil
občutne spremembe v porabi vode v
gospodinjstvih. V Sloveniji se je poraba vode v
gospodinjstvih v obdobju 2004 - 2008
povečala za 2 %, v letu 2009 pa se je glede na
leto 2008 zmanjšala skoraj za 4 %. Leta 2009
so tako gospodinjstva porabila 42 m3 vode na
člana oziroma 117 l vode na člana na dan.
Slide 10
Ravnanje s komunalno odpadno vodo
• Poraba vode vpliva na količino nastale odpadne vode, ta pa v
slovenskih gospodinjstvih v zadnjih letih upada. V letu 2009
je v gospodinjstvih nastalo približno 31 m3 odpadne vode na
člana ali za približno 11 % te vode manj kot v letu 2008.
Odpadna voda pa v veliki meri obremenjuje okolje, zlasti če
ni vključena v postopke čiščenja.
• V Sloveniji se je delež prečiščene odpadne vode v obdobju
2003 - 2009 povečal za 27 %. V letu 2009 je bilo
prečiščenih 57 m3 odpadne vode različnega izvora na
prebivalca oziroma približno 153 l odpadne vode na prebivalca
na dan. To je predstavljalo približno 70 % celotne količine
nastale odpadne vode.
• Število priključkov na kanalizacijsko omrežje se v Sloveniji v
obdobju 2004 - 2009 povečalo za 35 %. V letu 2008 je bilo
na čistilne naprave priključenih 53 % prebivalstva, ostalih
47 % pa je bilo priključenega na greznice.
Slide 11
Raba energije v gospodinjstvih
• Sočasno s povečevanjem uporabe energetskih
potrošnikov se povečuje tudi njihova energetska
učinkovitost (boljša izolacija bivalnih prostorov, boljša
energetska učinkovitosti grelnih sistemov in
elektronskih naprav), zaradi česar je končna raba
energije v evropskih gospodinjstvih relativno stabilna.
• V povprečju gospodinjstva porabijo 34 % celotne
končne porabe električne energije, v letu 2009 je bilo
to 3.137 GWh ali 1.543 kWh na prebivalca na leto
oziroma 4,2 kWh na prebivalca na dan.
Slide 12
Ravnanje s komunalnimi odpatki
• V Sloveniji je v obdobju 2002 - 2009 v povprečju
nastalo približno 430 kg komunalnih odpadkov na
prebivalca na leto, v EU-27 pa v obdobju 2002 - 2008
približno 520 kg na prebivalca na leto.
• Ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji še vedno
poteka pretežno po logiki neomejenih naravnih virov,
neekološkega načrtovanja proizvodov ter zbiranja in
odlaganja odpadkov na odlagališča. Količina odloženih
komunalnih odpadkov se je v obdobju 2002 - 2009
zmanjšala za 15 %, vendar smo v letu 2009 še vedno
odložili 69 % celotne količine nastalih komunalnih
odpadkov ali 309 kg na prebivalca na leto.
Slide 13
Nastali in odloženi komunalni odpadki v Slovenija
Slide 14
Količina odloženih komunalnih odpadkov se v EU-27
zmanjšuje, delež recikliranih in kompostiranih odpadkov
pa povečuje. V letu 2008 se je odložilo približno 40 %
nastalih komunalnih odpadkov, 40 % odpadkov je bilo
recikliranih (vključno s kompostiranjem), 20 % odpadkov
pa je šlo v sežig.
Ravnanje s komunalnimi odpadki, EU-27
Slide 15
Izpust toplogrednih plinov (TGP)
•
•
•
V letu 2008 je v EU-27 skupaj nastalo skoraj 5 milijonov ton izpustov
TGP v ekvivalentih CO2, od tega 19 % na račun prometa, ki je v obdobju
1990 - 2008 povečal izpuste TGP za 24 %. V letu 2006 je v EU-27 več
kot polovica porabe energije v prometu pripadla gospodinjstvom (število
osebnih avtomobilov je v EU-27 v obdobju 1995 - 2006 naraslo za
25 %), ki so s tem povzročila za več kot 51 % vseh nastalih izpustov TGP
iz gospodinjstev, 36 % izpustov TGP iz gospodinjstev pa je nastalo na
račun ogrevanja.
V Sloveniji je promet v izhodiščnem letu 1986 k nacionalnim izpustom
TGP prispeval 10 %, v letu 2008 pa že 29 % izpustov TGP. K temu
prispevajo tudi gospodinjstva: v obdobju 2005 - 2009 se je število
osebnih avtomobilov povečalo za nekoliko več kot 10 %.
Slovenija lahko pri zmanjševanju izpustov TGP izkorišča naravno danost
- veliko poraščenost z gozdom – ter se na ta način bolj približa načelom
trajnostnega razvoja. Gozd je energetski vir (biomasa). Energetska
izraba lesa je pomembna z vidika zamenjave fosilnih goriv in s tem
zmanjšanja izpustov CO2. Les je material z zelo nizkim, lahko tudi
negativnim, ogljičnim odtisom, lesni ostanki pa so obnovljiv vir energije.
Slovenski gozdovi letno vežejo približno 5 Mt CO2 in na ta način
pripomorejo k lažjemu doseganju Kjotskih ciljev.
Slide 16
22. april je svetovni dan Zemlje.
Veliko je bilo že napisanega o varovanju okolja,
onesnaženosti zraka, vode in tal, varčni rabi
energije, recikliranju odpadkov... Eko šole naj
bi imele pomembno vlogo pri izoblikovanju
odgovornega in kritičnega ravnanja mladih do
okolja. Svoja ekološka spoznanja lahko
osmislimo in udejanimo vsaki dan v letu...in ne
le na ta dan.
Slide 17
V razmislek naj nam bodo naslednje besede Rachel Carson iz
knjige Občutek čudežnosti:
Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje,
najde zaloge moči, ki bodo zdržale,
dokler bo trajalo življenje.
Koliko simbolične pa tudi prave lepote je
v seljenju ptic, v plimi in oseki
bibavice, v zvitih popkih pripravljenih
na pomlad. Nekaj neskončno
zdravilnega je v ponavljajočih se
pripevih narave–zagotovilo, da po noči
pride zora in po zimi pomlad."
Slide 18
Hvala za pozornost
DAN ZEMLJE
22.04.
Dijakinja: Danijela Zorko, 2.c
Prof.: Tatjana Đurasovič
Predmet: Biologija
Biotehniška šola Maribor
Slide 2
ZEMLJA
• Eden izmed planetov
Osončja ter prostor, na katerem sta se razvilo
ŽIVLJENJE in ČLOVEŠTVO.
• TRETJI planet po oddaljenosti od Sonca
• Po velikosti: PETI planet
• Sončnega sistema
• NAJVEČJI TRDNI PLANET
• EDINI prostor v Vesolju,
za katerega je znan
obstoj življenja
Slide 3
• Zemlja se je oblikovala pred
približno 4,57 milijarde let
• njen edini NARAVNI SATELIT: LUNA
se je oblikovala pred približno 4,53 milijarde let
• Od svojega nastanka je Zemlja prešla množico
geoloških in bioloških razvojnih faz, zaradi česar so se
sledi njene prvotne podobe večinoma izbrisale.
Na prikazu deležev posameznih
geoloških razdobij je med drugim
vidno, da predkambrij predstavlja
več kot tri četrtine
Zemljine zgodovine
Slide 4
NOTRANJOST ZEMLJE
Zemljine plasti:
6. Površje
5. Skorja
4. Plašč (zgornji del)
3. Plašč
2. Zunanje jedro
1. Notranje jedro
Slide 5
• Edini planet, ki na svoji površini premore TEKOČO
VODO:
Ta prekriva 71 % celotnega površja(97 % slana voda)
Svetovne vode so porazdeljene med PET OCEANOV, ki
obdajajo SEDEM CELIN. Celotna masa hidrosfere je
približno 1,4 × 1021 kg ali okoli 0,023 % skupne mase Zemlje.
• Ozračne plasti okoli Zemlje so razmeroma debele, saj
najbolj redke plasti zraka segajo do okoli 1000 km
visoko nad površino planeta. ATMOSFERO sestavlja
več slojev: troposfera, stratosfera, mezosfera,
termosfera in eksosfera.
Debelina teh slojev je odvisna od svoje lokacije, pa
tudi od sezonskih dejavnikov. Skupna masa atmosfere
je ocenjena na 5,1 × 1018 kg oziroma 0,9 milijoninke
celotne mase Zemlje.
Slide 6
MORAMO SE ZAVEDATI KAJ
IMAMO
IN TEGA NE SMEMO
IZGUBITI!!
Slide 7
DAN ZEMLJE
Začetki praznovanja dneva Zemlje segajo v leto 1963, ko
si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson
prizadeval, da bi okoljska vprašanja prišla na dnevni
red ameriške politike. Organiziral je predsedniško
turnejo, na kateri naj bi opozorili na težave v okolju.
Vendar je ustrezen odmev v javnosti dosegel šele prvi
dan Zemlje, 22. aprila leta 1970, ko je na prireditvah,
posvečenih dnevu Zemlje v Ameriki sodelovalo okrog
20 milijonov ljudi.
Slide 8
• Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske
organizacije pripravljajo najrazličnejše
projekte, dogodke in prireditve, s katerimi
želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost
planeta, na katerem živimo.
• Zelena nit letošnjega dneva Zemlje je
»Milijarda aktivnosti za zeleno« ,
v okviru te akcije pa želijo zbrati milijardo
ukrepov za zmanjšanje učinkov globalnega
segrevanja ozračja.
Slide 9
Poraba vode
• Dvig življenjskega standarda je povzročil
občutne spremembe v porabi vode v
gospodinjstvih. V Sloveniji se je poraba vode v
gospodinjstvih v obdobju 2004 - 2008
povečala za 2 %, v letu 2009 pa se je glede na
leto 2008 zmanjšala skoraj za 4 %. Leta 2009
so tako gospodinjstva porabila 42 m3 vode na
člana oziroma 117 l vode na člana na dan.
Slide 10
Ravnanje s komunalno odpadno vodo
• Poraba vode vpliva na količino nastale odpadne vode, ta pa v
slovenskih gospodinjstvih v zadnjih letih upada. V letu 2009
je v gospodinjstvih nastalo približno 31 m3 odpadne vode na
člana ali za približno 11 % te vode manj kot v letu 2008.
Odpadna voda pa v veliki meri obremenjuje okolje, zlasti če
ni vključena v postopke čiščenja.
• V Sloveniji se je delež prečiščene odpadne vode v obdobju
2003 - 2009 povečal za 27 %. V letu 2009 je bilo
prečiščenih 57 m3 odpadne vode različnega izvora na
prebivalca oziroma približno 153 l odpadne vode na prebivalca
na dan. To je predstavljalo približno 70 % celotne količine
nastale odpadne vode.
• Število priključkov na kanalizacijsko omrežje se v Sloveniji v
obdobju 2004 - 2009 povečalo za 35 %. V letu 2008 je bilo
na čistilne naprave priključenih 53 % prebivalstva, ostalih
47 % pa je bilo priključenega na greznice.
Slide 11
Raba energije v gospodinjstvih
• Sočasno s povečevanjem uporabe energetskih
potrošnikov se povečuje tudi njihova energetska
učinkovitost (boljša izolacija bivalnih prostorov, boljša
energetska učinkovitosti grelnih sistemov in
elektronskih naprav), zaradi česar je končna raba
energije v evropskih gospodinjstvih relativno stabilna.
• V povprečju gospodinjstva porabijo 34 % celotne
končne porabe električne energije, v letu 2009 je bilo
to 3.137 GWh ali 1.543 kWh na prebivalca na leto
oziroma 4,2 kWh na prebivalca na dan.
Slide 12
Ravnanje s komunalnimi odpatki
• V Sloveniji je v obdobju 2002 - 2009 v povprečju
nastalo približno 430 kg komunalnih odpadkov na
prebivalca na leto, v EU-27 pa v obdobju 2002 - 2008
približno 520 kg na prebivalca na leto.
• Ravnanje s komunalnimi odpadki v Sloveniji še vedno
poteka pretežno po logiki neomejenih naravnih virov,
neekološkega načrtovanja proizvodov ter zbiranja in
odlaganja odpadkov na odlagališča. Količina odloženih
komunalnih odpadkov se je v obdobju 2002 - 2009
zmanjšala za 15 %, vendar smo v letu 2009 še vedno
odložili 69 % celotne količine nastalih komunalnih
odpadkov ali 309 kg na prebivalca na leto.
Slide 13
Nastali in odloženi komunalni odpadki v Slovenija
Slide 14
Količina odloženih komunalnih odpadkov se v EU-27
zmanjšuje, delež recikliranih in kompostiranih odpadkov
pa povečuje. V letu 2008 se je odložilo približno 40 %
nastalih komunalnih odpadkov, 40 % odpadkov je bilo
recikliranih (vključno s kompostiranjem), 20 % odpadkov
pa je šlo v sežig.
Ravnanje s komunalnimi odpadki, EU-27
Slide 15
Izpust toplogrednih plinov (TGP)
•
•
•
V letu 2008 je v EU-27 skupaj nastalo skoraj 5 milijonov ton izpustov
TGP v ekvivalentih CO2, od tega 19 % na račun prometa, ki je v obdobju
1990 - 2008 povečal izpuste TGP za 24 %. V letu 2006 je v EU-27 več
kot polovica porabe energije v prometu pripadla gospodinjstvom (število
osebnih avtomobilov je v EU-27 v obdobju 1995 - 2006 naraslo za
25 %), ki so s tem povzročila za več kot 51 % vseh nastalih izpustov TGP
iz gospodinjstev, 36 % izpustov TGP iz gospodinjstev pa je nastalo na
račun ogrevanja.
V Sloveniji je promet v izhodiščnem letu 1986 k nacionalnim izpustom
TGP prispeval 10 %, v letu 2008 pa že 29 % izpustov TGP. K temu
prispevajo tudi gospodinjstva: v obdobju 2005 - 2009 se je število
osebnih avtomobilov povečalo za nekoliko več kot 10 %.
Slovenija lahko pri zmanjševanju izpustov TGP izkorišča naravno danost
- veliko poraščenost z gozdom – ter se na ta način bolj približa načelom
trajnostnega razvoja. Gozd je energetski vir (biomasa). Energetska
izraba lesa je pomembna z vidika zamenjave fosilnih goriv in s tem
zmanjšanja izpustov CO2. Les je material z zelo nizkim, lahko tudi
negativnim, ogljičnim odtisom, lesni ostanki pa so obnovljiv vir energije.
Slovenski gozdovi letno vežejo približno 5 Mt CO2 in na ta način
pripomorejo k lažjemu doseganju Kjotskih ciljev.
Slide 16
22. april je svetovni dan Zemlje.
Veliko je bilo že napisanega o varovanju okolja,
onesnaženosti zraka, vode in tal, varčni rabi
energije, recikliranju odpadkov... Eko šole naj
bi imele pomembno vlogo pri izoblikovanju
odgovornega in kritičnega ravnanja mladih do
okolja. Svoja ekološka spoznanja lahko
osmislimo in udejanimo vsaki dan v letu...in ne
le na ta dan.
Slide 17
V razmislek naj nam bodo naslednje besede Rachel Carson iz
knjige Občutek čudežnosti:
Tisti, ki opazuje lepoto Zemlje,
najde zaloge moči, ki bodo zdržale,
dokler bo trajalo življenje.
Koliko simbolične pa tudi prave lepote je
v seljenju ptic, v plimi in oseki
bibavice, v zvitih popkih pripravljenih
na pomlad. Nekaj neskončno
zdravilnega je v ponavljajočih se
pripevih narave–zagotovilo, da po noči
pride zora in po zimi pomlad."
Slide 18
Hvala za pozornost