Transcript DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (sp)

DOBRODOŠLI …
»Delavnico financira Zavod RS za zaposlovanje«
FINANCIRANJE PODJETIJ
September, 2013
FINANČNO NAČRTOVANJE IN POSLOVANJE
Finančni načrt kot del poslovnega načrta - zakaj
finančno načrtovanje?



Podjetniki vse prepogosto zanemarjajo finančni vidik poslovanja poznavanje finančnih vprašanj je ključnega pomena za uspešno
poslovanje podjetja!
Ena od dobrih strani priprave poslovnega načrta je (tudi) v tem, da
prisili podjetnika k razmišljanju o financah. Noben poslovni načrt
namreč ni popoln, dokler ne vsebuje finančnih projekcij!
Finančni del poslovnega načrta boste pripravili nazadnje – šele
potem, ko boste raziskali trg, naredili načrt trženja in preučili vaš
proizvodni oz. storitveni proces.
Vendar pa je treba že na samem začetku vsaj približno
oceniti ali bo podjetje dobičkonosno ali ne.
FINANČNO NAČRTOVANJE IN POSLOVANJE
PODJETNIK si mora odgovoriti vsaj na vprašanja
kot so:
 Koliko mi bo podjetje prinašalo?
 kakšni bodo stroški poslovanja?
 Kolikšna bo začetna izguba?
 Kdaj bo podjetje začelo prinašati dobiček?
 Kolikšna bo donosnost podjetja
 Koliko denarja potrebujem za začetek poslovanja in
koliko za nemoteno poslovanje?
 Od kod pridobiti vsa potrebna sredstva?
FINANČNO NAČRTOVANJE IN POSLOVANJE
Zakaj finančno načrtovanje?
Najpomembnejši vzrok za propad podjetij je slabo oz.
nikakršno finančno načrtovanje.
 Za podjetja, ki preživijo prva tri leta po ustanovitvi velja,
da kakovostno finančno načrtovanje bistveno prispeva k
uspešnemu poslovanju.
 Finančno načrtovanje omogoča sprejemanje pretehtanih
poslovnih odločitev.
 Dobro načrtovanje omogoča sprotni nadzor in
primerjavo z načrtovanim, kar omogoča sprejemati
odločitve za preprečitev velikih odstopanj.

Razlikovanje PRIHODKOV od PRILIVOV in
ODHODKOV od ODLIVOV
PRIHODKI in ODHODKI vplivajo na poslovni izid - izguba ali dobiček
 Prihodki so neto (brez DDV) izdani računi za storitve ali izdelke
 Stroški – neto (brez DDV) prejeti računi za storitve ali izdelke pri
zavezancih za DDV in bruto (z DDV) prejeti računi za nezavezane za
DDV.
 Odhodki - stroški, ki se nanašajo na prodane izdelke oziroma, v
kolikor gre za storitvene organizacije, ko je strošek direktno odhodek.
PREJEMKI in IZDATKI vplivajo na denarno stanje podjetja (likvidnost).
 Prejemki/Prilivi – prejem gotovine na transakcijski račun ali v
blagajno podjetja.
 Izdatki/Odlivi – izplačilo gotovine s transakcijskega računa ali iz
blagajne podjetja.
Primeri odnosov med PRIHODKI in PREJEMKI ter
ODHODKI in IZDATKI (1)





Prihodki, ki so hkrati prejemki: prejem plačila z
gotovino.
Prihodki, ki še niso prejemki: izdan račun in prejem
plačila v 8-ih dneh (najprej prihodek, nato
prejemek).
Prihodki, ki niso prejemki: neplačan račun,
inventurni presežek skladišča (izredni prihodek).
Prejemki, ki niso prihodki: prejem posojila v
gotovini na transakcijski račun.
Prejemki, ki še niso prihodki: prejem plačila po
predračunu (najprej prejemek, nato prihodek).
Primeri odnosov med PRIHODKI in PREJEMKI ter
ODHODKI in IZDATKI (2)





Odhodki, ki so hkrati izdatki: plačilo storitev ali
izdelkov z gotovino.
Odhodki, ki še niso izdatki: prejetje računa in
plačilo v 8-ih dneh.
Odhodki, ki niso izdatki: odpisana terjatev.
Izdatki, ki niso odhodki: nakup zemljišča, vračilo
posojila.
Izdatki, ki še niso odhodki: plačilo po predračunu.
NAČRTOVANJE STROŠKOV IN PRIHODKOV
Kaj so stroški poslovanja in kaj so prihodki?
 Stroški poslovanja: delo, material, kapital in davščine oz.
stroške »države«.
 Stroški so lahko fiksni ali variabilni
 Prihodki so: poslovni prihodki, finančni ter izredni
prihodki (ti niso redni, npr. prodaja osnovnega sredstva,
prihodek od zapuščine, ki vam jo je podaril donator itd.).
Da bosta vaše načrtovanje in priprava finančnega načrta
pravilna, je treba odhodke upoštevati v bruto vrednosti
(npr. z DDV-jem), prihodke pa vrednotiti v neto
vrednostih, torej z odbitjem vseh stroškov.
FINANČNO NAČRTOVANJE
Finančno načrtovanje - načrtovanje plačilne moči
vašega podjetja - boste začeli s postavitvijo realnih
in uresničljivih ciljev, ki jih boste določili v časovnih
obdobjih (npr. po dnevih, tednih, mesecih).
 S tem pridobite orodje za pravočasno ukrepanje,
če financiranje ne gre po načrtih.
 Pozorni bodite na TOČKO PRELOMA, ko so
prihodki enaki stroškom, dobiček =0
 Formul za njen izračun točke preloma je več,
ocena pa je lahko časovna, količinska in
vrednostna.

TOČKA PRELOMA
Točka preloma - kdaj poslovanje podjetja postane
dobičkonosno oz. kdaj prihodki prerastejo stroške!
Dobiček = Prihodki – Odhodki
Prihodki = cena (p) * količina (q)
Odhodki = variabilni stroški (vc) – fiksni stroški (fc)
VC = VC/q * q
Dobiček = (p – vc)*q – fc
= prispevek enote * q – fc
Pri točki preloma je dobiček enak 0, zato sledi:
0 = (p – vc)*q – fc
fc
q = ------------(p-vc)
TOČKA PRELOMA
Primer 1: Izračunaj točko preloma!
p = 30, vc = 20, fc = 2500
fc
q = ------------(p-vc)
2500
q = --------------- = 250 enot
(30-20)
Točka preloma se pojavi pri proizvodnji 250 enot proizvoda
ali storitve.
TOČKA PRELOMA
Primer 2: Koliko enot moraš proizvesti, če želiš ustvariti
dobiček 1000 enot?
dobiček = (p – vc)*q – fc
(p – vc)*q = dobiček + fc
dobiček+ fc
q = -----------------(p – vc)
1000 + 2500
q = ------------------ = 350 enot
(30 – 20)
Če želimo ustvariti 1000 enot dobička, moramo proizvesti
350 enot proizvoda ali storitve.
LASTNA CENA PROIZVODA – KAKO JO IZRAČUNAMO?
Lastna cena proizvoda (LC) je seštevek vseh stroškov na enoto in
obenem osnova za oblikovanje prodajne cene.
Kalkulacija lastne in potem tudi prodajne cene je pomembna, saj napačno
kalkuliranje lahko privede do prenizke cene in niso pokriti vsi stroški, kar
pomeni poslovanje z izgubo.
Struktura polne lastne cene prodanega proizvoda:
 1. neposredni stroški materiala
 2. neposredni stroški storitev
 3. neposredni stroški dela
 4. neposredni stroški amortizacije
 5. posredni proizvajalni stroški
 6. posredni stroški nakupovanja
 7. posredni stroški prodajanja
 8. posredni stroški splošnih služb
 9. stroški financiranja
 10. neposredni stroški prodajanja
LASTNA CENA PROIZVODA – KAKO JO IZRAČUNAMO?
Kako oblikujemo Lastno ceno proizvoda?
Poznamo več metod:
 Metoda “zožene” LC
Ceno po metodi »zožene« lastne cene izračunamo: 1+2+3+4+5+6+7+8.
Metoda proizvajalnih stroškov
Ceno po metodi proizvajalnih stroškov izračunamo: 1+2+3+4+5.

Metoda spremenljivih proizvajalnih stroškov
Ta metoda deli stroške na stalne in spremenljive. Zanjo je značilno, da se
ne uporablja kot ena izmed metod oblikovanja LC, ampak le kot pomoč
pri odločanju ali bomo prodajali izdelke po ceni, ki je nižja od njihove
prodajne cene.
Gre za primer nezasedenih kapacitet strojev in bistveno je, da se z “nižjo”
ceno pokrije vsaj del stroškov, ki jih v nasprotnem primeru ne bi. Ceno
po metodi spremenljivih proizvajalnih stroškov izračunamo: 1+2+3+4.

LIKVIDNOST IN PLAČILNA SPOSOBNOST
Likvidnost je predvsem zmožnost sprotnega
poravnavanja zapadlih dolgov.


LIKVIDNOST podjetja pomeni njegovo kratkoročno plačilno
sposobnost, za katero mora imeti podjetje običajno dovolj denarja ali
druge zelo likvidne vire, da lahko v roku poravna svoje obveznosti do
dobaviteljev, zaposlenih in drugih.
SOLVENTNOST podjetja pomeni njegovo dolgoročno plačilno
sposobnost, na katero vpliva predvsem ustrezno dolgoročno
financiranje in uspešno poslovanje.
Pomembno je, da imamo v določenem trenutku le toliko angažiranih
likvidnih sredstev, kolikor imamo v tem istem trenutku zapadlih
obveznosti, ostala sredstva pa morajo biti donosno plasirana.
POSLOVANJE V GOTOVINI IN PREKO TRR
Podjetja z gotovino poslujejo glede na potrebe svojega poslovanja in
vrsto dejavnosti, ki jo opravljajo.
Višina blagajniškega maksimuma se zapiše v internem aktu –
lahko v Pravilniku o računovodstvu ali drugem internem aktu podjetja.
V skladu z Zakona o plačilnih storitvah in sistemih, smejo
podjetja iz svoje prejete gotovine (vključno z iztržkom) plačevati
izdatke v gotovini, ne da bi gotovino prej polagale na račun.
Kljub temu pa je priporočljivo, da si podjetje organizira ločene
blagajne, saj bo s tem poslovanje bolj pregledno in lažje knjiženje.
Pri plačevanju z gotovino pa je potrebno upoštevati še Zakon o
davčnem postopku, ki z davčnopravnega vidika ureja obveznost
nakazovanja plačil in prejemkov na transakcijske račune.
POSLOVANJE V GOTOVINI IN PREKO TRR
Iz Zakon o davčnem postopku:
Družbe in samostojni podjetniki, ki samostojno opravljajo dejavnost,
morajo plačila za dobavljeno blago in opravljene storitve ter druga
plačila prejemnikom nakazovati na njihove transakcijske račune,
odprte pri izvajalcih plačilnega prometa, razen ko gre za plačila v
manjših zneskih ali če je drugače zagotovljena evidenca o teh
plačilih.
Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku pa določa, da tako
pravna oseba kot fizična oseba, ki opravlja dejavnost, v primeru plačila
za dobavljeno blago in opravljene storitve, ki jih plačuje, ni dolžna
nakazati na transakcijski račun pravne osebe ali fizične osebe, ki
opravlja dejavnost, če posamično plačilo ne presega 420,00
evrov.
Zakon določa, da morajo vsi, ki so vpisani v poslovni register, imeti
transakcijski račun, ter da morajo samostojni podjetniki in
posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, za namene opravljanja
te dejavnosti imeti ločen transakcijski račun.
DAVKI IN PRISPEVKI SAMOZAPOSLENIH
Prispevki za obvezna socialna zavarovanja –
trenutna in nova ureditev
Pokojninsko in invalidsko zavarovanje
 Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št.
96/12, v nadaljevanju: ZPIZ-2)
Obvezno zdravstveno zavarovanje
 Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni
list RS, št. 72/06-UPB3 s sprem., v nadaljevanju: ZZVZZ)
Zavarovanje za starševsko varstvo
 Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih – ZSDP
(Uradni list RS, št. 110/06 – UPB2 s sprem., v nadaljevanju: ZSDP)
Zavarovanje za primer brezposelnosti
 Zakona o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/2010 s sprem., v
nadaljevanju: ZUTD)
PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA




Zavarovanci za vse štiri vrste zavarovanja plačujejo prispevke od
bruto osnove za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po
stopnji, določeni za zavarovance in po stopnji, določeni za delodajalce.
Obvezno zavarovanje iz naslova opravljanja dejavnosti nastopi z dnem
vpisa v predpisan register.
Obvezno zavarovanje iz tega naslova preneha:
 z dnem izbrisa podjetnika oziroma zasebnika iz registra,
 z dnem ko zavarovanec izpolni pogoje za zavarovanje iz drugega
pravnega razmerja (iz naslova delovnega razmerja, upokojitev),
 z začetkom osebnega stečaja,
 z dnem prenehanja veljavnosti delovnega dovoljenja
Zavezanec za vložitev prijave v zavarovanje, prijavo sprememb v
zavarovanju in za vložitev odjave iz zavarovanja je je podjetni sam.
PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA
Šifra podlage v zavarovanje:
Samostojni podjetnik posameznik, je v zavarovanje vključena po šifri
podlage za zavarovanje:
 005 – če izpolnjuje pogoje za vsa obvezna zavarovanja,
 104 – če izpolnjuje pogoje samo za zdravstveno zavarovanje.
Oseba, ki samostojno opravlja drugo dovoljeno dejavnost (odvetniki,
notarji, zdravstveni delavci, ustvarjalci na področju kulture ipd.), je v
zavarovanje vključena po šifri podlage za zavarovanje:
 019 – če izpolnjuje pogoje za vsa obvezna zavarovanja,
Prijavo v vsa štiri obvezna zavarovanja zavezanec vloži pri
Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije na obrazcu
M1.
PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA
Samozaposlene osebe se zavarujejo za polni zavarovalni
čas, če ni z zakonom drugače določeno.
Samozaposlena oseba se zavaruje za krajši delovni čas:
 v kombinaciji z delovnim razmerjem, sklenjenim za krajši
delovni čas,
 v kombinaciji s pravico do dela s krajšim delovni časom
po predpisih o starševskem varstvu,
 če uveljavi pravico do delne starostne pokojnine,
 če se kot upokojenec delno reaktivira (uživalec
pokojnine, ki ponovno prične opravljati dejavnost).
PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA
Prispevek
zavarovanca
Prispevek delodajalca
Za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje
15,50 %
8,85 %
Za zdravstveno zavarovanje
6,36 %
6,56 %
Za starševsko varstvo
0,10 %
0,10 %
Za zaposlovanje
0,14 %
0,06 %
Za poškodbe pri delu in poklicne
bolezni
/
0,53 %
SKUPAJ
22,10 %
16,10 %
Prispevki od najnižje osnove,
minimalna plača
783,66 € ------ 299,35€
173,18
126,17
Prispevki od najnižje osnove, 60%
povp. plače v RS 900€ ------ 343,80€
198,90
144,90
Tako prispevke zavarovanca, kot tudi prispevke delodajalca samozaposlena
oseba plača sama.
PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA
•
•
•
•
Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 – po
starem zakonu
Osnova za izračun prispevkov za s.p. za prvo koledarsko
leto je v višini minimalne plače, v naslednjih letih pa se
določa glede na uspešnost poslovanja v preteklem letu.
Zavarovalna osnova se določi glede na doseženi dobiček
preteklega leta v katerem pa niso upoštevani obračunani
prispevki za obvezno zavarovanje. Tako se doseženemu
dobičku najprej prištejejo vsi obračunani prispevki.
Dobljeni znesek potem uvrstimo v enega izmed 8 razredov.
Za vsak razred je določen % od povprečne mesečne plače
predpreteklega meseca v Sloveniji (PP) od katere mora
podjetnik potem plačati prispevke za tisti mesec.
PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA
Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov v letu 2013 – po
starem zakonu
Mesečni prispevki, razen v prvem razredu, kjer se plačujejo od
minimalne plače, se spreminjajo mesečno in le-to mora
podjetnik skrbno spremljati.
 Od 1.1. 2013 znaša minimalna plača 783,66€ bruto kar pomeni,
da znašajo minimalni prispevki za obvezna socialna zavarovanja
za samozaposlene 299,35€ mesečno.
 Najvišji mesečni prispevki (8 razred) se plačajo od 240%
povprečne plače predpreteklega meseca (julij 2013 - 1.396,88€)
 Zneski osnov, ki veljajo v posameznem mesecu, ter zneski
obračunanih prispevkov so objavljeni na spletni strani DURS:

http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost/prispevki_za_s
ocialno_varnost_samozaposlenih_pojasnila/placevanje_prispevkov/
PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA
Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov od 1.1.2014


Samozaposlene osebe plačujejo prispevke od zavarovalne osnove, ki je
določena v višini dobička zavarovanca, ki mu prištejemo prispevke za
socialno varnost , preračunanega na mesec.
Za samozaposlene se tako ugotovljeni dobiček za določitev
zavarovalne osnove zniža za 25 %. Najvišja možna zavarovalna osnova
je določena v višini 3,5-kratnika povprečne plače zaposlenih v RS,
preračunane na mesec.
Prehodno obdobje za znižanje dobička:
 v letu 2014 dobiček samozaposlenega zniža za 30%,
 v letu 2015 se zniža za 28%,

od leta 2016 dalje pa za 25%.
PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA
Zavarovalna osnova za plačilo prispevkov od 1.1.2014
Če dobiček samozaposlenega ne preseže 60 % povprečne letne plače
zaposlenih v RS, je zavarovalna osnova 60 % povprečne letne plače
zaposlenih v RS, preračunane na mesec – to določilo se dokončno
uveljavi v letu 2018, po prehodnem obdobju!
Prehodno obdobje za določanje najnižje zavarovalne osnove:
 v letu 2013 - minimalna plača,
 v letu 2014 - minimalna plača,
 v letu 2015 - 54 % PP,
 v letu 2016 - 56 % PP,
 v letu 2017 - 58 % PP,
 v letu 2018 - 60 % PP.
Zavarovalna osnova samozaposlenega se od 1. 1. 2014 dalje določa
individualno glede na njegov dosežen dobiček. Razredi se ukinjajo.

PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA
Oprostitev plačila prispevkov ob prvem vpisu v poslovni register
ali drug predpisan register (velja od 1. 7. 2013 dalje)
Samozaposleni so oproščeni plačila prispevka zavarovanca in prispevka
delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje po prvem vpisu
v poslovni register ali drug register oziroma evidenco in sicer:
 v prvih 12 mesecih v višini 50 % zneska prispevka,
 v naslednjih 12 mesecih v višini 30 % zneska prispevka.
Znižanje zavarovalne osnove
Če zavarovanec oceni, da zavarovalna osnova ne ustreza pričakovanemu
dobičku v tekočem letu, lahko za naprej plačuje prispevke od zavarovalne
osnove, zmanjšane za največ 20 %, vendar najmanj od minimalnega zneska
zavarovalne osnove. Če realna osnova ugotovljena na podlagi dejanskega
dobička za to leto, preseže znižano zavarovalno osnovo, od katere so se
plačevali prispevki, za več kot 20 %, se v prihodnjem obdobju prispevki
plačujejo od zavarovalne osnove, določene na podlagi dejansko
ugotovljenega dobička, povečane za 20 %. Znižana zavarovalna osnova
velja, dokler se ne določi na novo.
PRISPEVKI ZA OBVEZNA SOCIALNA ZAVAROVANJA

Obračun in plačilo prispevkov za samozaposlene
Zavezanec mora obračun prispevkov na predpisanem obrazcu
davčnemu organu predložiti v elektronski obliki preko portala „edavki“
Dostop in oddaja obračunov je mogoča z uporabo certificiranih
digitalnih potrdil. Navodila za registracijo in uporabo potrdil so
objavljena na spletnem naslovu http://edavki.durs.si v področju
»Registracija«

Rok za predložitev obračuna prispevkov in rok za plačilo
Zavezanec za prispevke za socialno varnost – samozaposlena oseba
predloži obračun prispevkov za socialno varnost in plača prispevke za
socialno varnost najpozneje do 15. dne v mesecu za pretekli mesec.


http://www.durs.gov.si/si/prispevki_za_socialno_varnost/prispevki_za_s
ocialno_varnost_samozaposlenih_pojasnila/
DELITEV DAVKOV – DDV in DAVEK OD DOBIČKA




DAVEK NA DODANO VREDNOST - DDV
DDV je vrsta prometnega davka, ki se obračunava od vsake dobave
blaga in storitev s strani davčnega zavezanca na ozemlju Republike
Slovenije in tudi od pridobitev blaga znotraj Skupnosti, od uvoza
blaga iz tretjih držav.
Zavezanec za DDV je tista oseba, ki v obdobju 12 mesecev presega
obdavčljiv promet v znesku 50.000 €, pri čemer se mora prijaviti
davčnemu uradu ter zahtevati izdajo identifikacijske številke za
DDV (obvezni davčni zavezanec).
Za davčnega zavezanca pa se lahko prijavi tudi oseba, ki ne dosega
omenjenega prometa, če se tako odloči in svojo izbiro vnaprej
priglasi pristojnemu davčnemu uradu (prostovoljni davčni
zavezanec).
Podjetnik, ki posluje v EU/ dobavlja iz EU??
DELITEV DAVKOV – DDV in DAVEK OD DOBIČKA
Stopnja davka na dodano vrednost:
 splošna stopnja je 22 %
 nižja stopnja je 9,5 % (frizerske storitve, čiščenje oken in zasebnih
gospodinjstev, storitve domačega varstva, brezalkoholne pijače,
hrana, zdravila, prevozi oseb, stanovanja, knjige, časopisi, vstopnine,
pogrebne storitve)
 oprostitve DDV (neprava oprostitev – ni pravice do odbitka DDV,
prava oprostitev – pravica do odbitka)
 neobdavčen promet (računi, ki jih izdajo mali davčni zavezanci,
dohodki in prejemki fizičnih oseb (plače), odškodnine, obresti,
dotacije, članarine itd.)
Davčni zavezanci morajo davčnemu organu predložiti obračun DDV,
do zadnjega delovnega dne naslednjega meseca po poteku davčnega
obdobja, ne glede na to ali je dolžan plačati DDV ali ne (lahko dobi
DDV tudi povrnjen).
DELITEV DAVKOV – DDV in DAVEK OD DOBIČKA
Obvezne sestavine računa, ga izda zavezanec za DDV (1):

Datum izdaje računa,

Zaporedno številko, ki omogoča identifikacijo računa;

ID za DDV dobavitelja blaga ali storitev;

ID za DDV kupca, ki je prejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan
plačati DDV

Ime in naslov dobavitelja in njegovega kupca ali naročnika;

Količino in vrsto dobavljenega blaga oziroma obseg in vrsto storitve;

Datum, ko je bila opravljena dobava blaga, ali datum, ko je bila storitev
opravljena oziroma končana, ali datum, ko je bilo opravljeno predplačilo, če se
ta datum lahko določi in je različen od datuma izdaje računa;

Davčno osnovo, od katere se obračuna DDV po posamezni stopnji oz. na
katero se nanaša oprostitev, ceno na enoto brez DDV ter kakršnakoli
znižanja cen in popuste, ki niso vključeni v ceno na enoto;

Stopnjo DDV

Znesek DDV
DELITEV DAVKOV – DDV in DAVEK OD DOBIČKA
Obvezne sestavine računa, ga izda zavezanec za DDV (2):

V primeru oprostitve DDV ali, če je plačnik DDV kupec ali naročnik, veljavno
določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen zakona ali drugo
sklicevanje, ki kaže na to, da je dobava blaga ali storitev oproščena DDV ali
predmet obrnjene davčne obveznosti;

V primeru dobave novega prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz
1. in 2. točke 46. člena tega zakona, značilnosti, kot so opredeljene v tretjem
odstavku 3. člena tega zakona;

13. v primeru uporabe posebne ureditve za potovalne agencije, sklicevanje na
veljavno določbo Direktive Sveta 2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali
drugo sklicevanje, ki kaže na to, da je bila uporabljena posebna ureditev;

14. v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške
predmete, zbirke ali starine, sklicevanje na veljavno določbo Direktive Sveta
2006/112/ES ali ustrezni člen tega zakona ali drugo sklicevanje, ki kaže na to,
da je bila uporabljena posebna ureditev;
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o.
Davčna osnova
 Davčna osnova je dobiček družbe - razlika med prihodki in odhodki
ugotovljenimi na podlagi računovodskih predpisov in po določilih
Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2)
 Pri določanju davčne osnove vedno izhajamo iz prihodkov,
ugotovljenih po SRS, ki jih zmanjšamo za odhodke določene po SRS.
To so prihodki in odhodki iz izkaza poslovnega izida oziroma iz
letnega poročila.
Davčne stopnje
 60. člen ZDPPO-2H govori, da se davek plačuje po stopnji 15 % od
davčne osnove vključno za leto 2015, do tega leta pa se postopno
znižuje in sicer po stopnji 17 % od davčne osnove za leto 2013 in
16 % od davčne osnove za leto 2014.
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o.
Odhodki
Za ugotavljanje dobička se priznajo odhodki, potrebni za pridobitev
prihodkov, ki so obdavčeni po ZDDPO-2.

Odhodki, ki niso potrebni za pridobitev prihodkov,:
 niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti in niso
posledica opravljanja dejavnosti;
 imajo značaj privatnosti;
 niso skladni z običajno poslovno prakso.
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o.
DAVČNO NEPRIZNANI ODHODKI
 odhodki, ki so podobni dividendam, vključno s prikritim izplačilom
dobička
 odhodki za pokrivanje izgub iz preteklih let
 stroški, ki se nanašajo na privatno življenje, primeroma za zabavo, oddih,
šport in rekreacijo, vključno s pripadajočim DDV
 stroški prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
 kazni, ki jih izreče pristojni organ;
 davki, ki jih je plačal družbenik kot fizična oseba;
 DDV, ki ga zavezanec v skladu z zakonom, ki ureja DDV, ni uveljavil kot
odbitek vstopnega davka, čeprav je imel to pravico po zakonu
 obresti od nepravočasno plačanih davkov ali drugih dajatev in v
nekaterih primerih od posojil najetih pri tujih družbah
 donacije
 podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi, dane fizičnim ali
pravnim osebam
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o.
DELNO DAVČNO PRIZNANI ODHODKI
Kot odhodki se priznajo v višini 50%:
 stroški reprezentance (stroški za pogostitev, zabavo ter darila (z
logotipom ali brez) ob poslovnih stikih zavezanca s poslovnimi partnerji);
 stroški nadzornega sveta oziroma drugega organa, ki opravlja zgolj
funkcijo nadzora.







DAVČNE OLAJŠAVE
olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj
olajšava za investiranje
olajšava za zaposlovanje
olajšava za zaposlovanje invalidov
olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
olajšava za donacije
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o.
DAVČNI OBRAČUN




Davčni obračun družba predloži davčnemu organu enkrat v
letu za preteklo leto
Če je poslovno leto podjetja enako koledarskemu, potem se
letno poročilo za preteklo leto odda najkasneje do 31.
marca
Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno
obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta in je enako
poslovnemu letu, predloži davčni obračun najpozneje v treh
mesecih po poteku poslovnega leta za preteklo poslovno
leto.
V primeru povezanih podjetij, ki sestavljajo konsolidirane
bilance pa morajo letno poročilo oddati najkasneje 8
mesecev po zaključku poslovnega leta.
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o.
DAVEK NA DOBIČEK



Davek od dohodka pravnih oseb (od dobička) se plača
na podlagi davčnega obračuna od davčne osnove, ki se
ugotavlja za davčno obdobje, ki je enako koledarskemu
oziroma poslovnemu letu
Davčni zavezanec mora razliko med plačano akontacijo in
izračunanim davkom plačati v roku 30 dni od predložitve
davčnega obračuna
Davčni organ vrne preveč plačan znesek najpozneje v 30
dneh od predložitve davčnega obračuna.
DAVEK OD DOHODKA PRAVNIH OSEB – d.o.o.
AKONTACIJA DAVKA
Akontacija davka se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih:
 v mesečnih obrokih, če znesek akontacije na letni ravni presega 400€
 V trimesečnih obrokih, če znesek akontacije ne presega 400€.
Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na
katerega se nanašajo in morajo biti plačani do 10. v mesecu za
pretekli ali za pretekle tri mesece.
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)
Za dohodek iz dejavnosti se šteje dohodek, dosežen z
neodvisnim samostojnim opravljanjem dejavnosti, ne glede
na namen in rezultat opravljanja dejavnosti.
Zavezanci za dohodek iz dejavnosti so:
 samostojni podjetniki – vpisani v Poslovni register
Slovenije
 ostali zasebniki (odvetniki, notarji, lekarnarji, novinarji,
športniki, detektivi, zasebni veterinarji,…)
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)



DAVČNA OSNOVA
Davčna osnova od dohodka, doseženega z opravljanjem dejavnosti,
je dobiček, ki se ugotovi kot razlika med prihodki in odhodki,
doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti. Določila ugotavljanja
dobička so urejena tako z zakonom, ki obdavčuje fizične osebe, kot
z zakonom, ki ureja obdavčitev pravnih oseb.
Zavezanec lahko pri ugotavljanju davčne osnove davčnega leta
upošteva normirane odhodke v višini 70% prihodkov, če
priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem dejanskih
prihodkov in normiranih odhodkov v skladu z zakonom, ki ureja
davčni postopek,
To lahko stori v primeru, ko njegovi prihodki iz dejavnosti,
ugotovljeni po pravilih o računovodenju, v davčnem letu pred tem
davčnim letom, ne presegajo 50.000 evrov.
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)



PRIHODKI
Prihodki zajemajo prodajo proizvodov in storitev, izdelavo lastnih
osnovnih sredstev, subvencije, dotacije, regrese, premije in druge
prihodke, ki povečujejo poslovni izid.
ODHODKI
Odhodki zajemajo predvsem stroške materiala in blaga, stroške
storitev, stroške dela zaposlenih, odpise vrednosti osnovnih
sredstev (amortizacija), prispevki za socialno varnost podjetnika,
članarine, štipendije in druge podobne stroške.
Pri ugotavljanju davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov, se
upoštevajo normirani odhodki v višini 70 % prihodkov.
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)
DELNO PRIZNANI ODHODKI
Določeni stroški se priznajo največ do višine določene z Uredbo o
davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov, iz delovnega
razmerja:
 stroški v zvezi s službenimi potovanji (dnevnice)
 stroški prehrane med delom
 stroški prevoza na delo in z dela
 stroški dela na terenu.
Po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb se delno priznajo:
 stroški reprezentance v višini 50 %
 amortizacija do višine najvišje letne amortizacijske stopnje
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)
DELNO PRIZNANI ODHODKI
Najvišje letne amortizacijske stopnje:
 gradbene objekte, vključno z naložbenimi nepremičninami, 3%;
 dele gradbenih objektov, vključno z deli naložbenih nepremičnin, 6%;
 opremo, vozila in mehanizacijo 20%;
 dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti 33,3%;
 računalniško, strojno in programsko, opremo 50%;
 večletne nasade 10%;
 osnovno čredo 20%;
 druga vlaganja 10%.
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)
DAVČNE OLAJŠAVE
Zavezanec lahko v skladu z določbami Zakona o dohodnini uveljavlja
znižanje davčne osnove za naslednje olajšave:
 olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj
 olajšava za zaposlovanje
 olajšava za zavezanca invalida
 olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
 olajšava za prostovoljno pokojninsko zavarovanje
 olajšava za donacije
 olajšave za investiranje
Olajšave NE VELJA ZA NORMIRANCE – davčna stopnja 20%!
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)
PREDHODNA AKONTACIJA DOHODNINE
Davčni zavezanec, ki začne z opravljanjem dejavnosti, sam izračuna
predhodno akontacijo v znesku glede na višino predvidene davčne
osnove – predviden dobiček.
Obrazložen izračun akontacije se poda že ob predložitvi prijave za
vpis v davčni register.
Akontacija davka se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih:
 v mesečnih obrokih, če znesek akontacije na letni ravni presega
400€
 V trimesečnih obrokih, če znesek akontacije ne presega 400€.
Obroki akontacije dospejo v plačilo na zadnji dan obdobja, na katerega
se nanašajo in morajo biti plačani do 10. v mesecu za pretekli ali za
pretekle tri mesece.
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)
LESTVICA ZA ODMERO DOHODNINE
ZA LETO 2013
.
Stopnje dohodnine
Če znaša neto letna
davčna osnova v eurih
Nad
Znaša dohodnina v eurih
Do
8.021,34
16 %
8.021,34
18.960,28
1.283,41
+ 27 % nad 8.021,34
18.960,28
70.907,20
4.236,92
+ 41 % nad 18.960,28
25.535,16
+ 50 % nad 70.907,20
70.907,20
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)
DAVČNE OLAJŠAVE
. skupnega dohodka v letu 2013:
Splošna olajšava je odvisna od višine
Če znaša skupni dohodek v
eurih
Nad
Do
10.866,37
10.866,37
12.570,89
12.570,89
Znaša splošna olajšava v eurih
6.519,82
4.418,64
3.302,70
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)
DAVČNE OLAJŠAVE
Pri izračunu dohodnine se upoštevajo še olajšave:
 Osebna olajšava (100% invalid, starostnik nad 65. letom starosti)
 Posebna osebna olajšava za rezidenta, ki se izobražuje in ima status
dijaka ali študenta znaša 2.477,03 eura
 Posebna olajšava za vzdrževane otroke
 Posebna olajšava za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana
 Posebna olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
 Posebna osebna olajšava za rezidenta – čezmejnega delovnega
migranta
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)
DAVČNI OBRAČUN




Davčni zavezanec mora predložiti davčni obračun davčnemu organu
najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto
Davčni zavezanec, ki preneha z opravljanjem dejavnosti med
davčnim letom, mora predložiti davčni obračun davčnemu organu v
60 dneh po prenehanju oz. izbrisu iz registra oz. v 30 dneh, če gre za
statusno preoblikovanje podjetja
Predhodna akontacija se plača v mesečnih ali trimesečnih obrokih
do 10. v mesecu za pretekli ali za pretekle 3 mesece
Predhodna akontacija se v novem davčnem letu do novega davčnega
obračuna plačuje v rokih in v višini obrokov, kot se je plačevala za
preteklo davčno leto – v aprilu davčni urad na novo odmeri
akontacijo, ki se potem plačuje do novega obračuna.
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)
OBDAVČITEV DOHODKA Z UPOŠTEVANJEM
NORMIRANIH ODHODKOV
Opredelitev upravičencev:
 zavezanci po Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki so
kapitalske in osebne družbe po ZGD-1
 zavezanci za davek od dohodka iz dejavnosti, ki so fizične osebe, ki
opravljajo dejavnost, če sta izpolnjena dva formalna pogoja:
 prihodkovni limit  priglasitev davčnemu organu v skladu z ZDavP-2
 Zavezanec ob začetku poslovanja ob vpisu v davčni register izberejo
način upoštevanja odhodkov. Če se odločijo za normirane odhodke,
morajo priglasitvi priložiti izjavo o izpolnjevanju pogojev za
obdavčitev z upoštevanjem normiranih odhodkov.
Primerjava med normiranimi in dejanskimi stroški - Informativni izračun
letne obveznosti za dohodnino 2013
 https://www.racunovodja.com/izracuni/izr2013/Izracuni/NormiranciA
liStroski
DOHODNINA - davek od dohodkov fizičnih oseb (s.p.)
Davčna osnova in davčna stopnja pri „NORMIRCIH“
Ugotavljanje davčne osnove je poenostavljeno - velikost
odhodkov se ugotavlja odvisno od doseženih prihodkov.
Davčna stopnja:
 Proporcionalna 20 % davčna stopnja za zavezance za davek od
dejavnosti – s.p. (cedularna obdavčitev)
 17 % v letu 2013, 16 % v letu 2014, 15 % v letu 2015 za zavezance za
DDPO – d.o.o.
Za obdavčitev dohodka z upoštevanje normiranih odhodkov se
je dobro odločiti če:
 bodo normirani stroški solidno visoki
 nismo zavezanci za DDV
 se ne bomo prijavljali na razpise
 ne zaposlujemo
 ni potrebno voditi materialnega ali blagovnega knjigovodstva
 ne bomo najemali kreditov.
PLAČA SAMOZAPOSLENIH – PODJETNIKOVA PLAČA

Podjetnik samemu sebi ne izplačuje plače. Njegova plača je dobiček,
torej presežek prihodkov nad odhodki, ki jih ustvari pri izvajanju
svoje dejavnosti. Ker je dobiček podjetnikova plača, se le – ta ne
šteje v stroške podjetja. Strošek podjetja so le prispevki za socialno
varnost.

Podjetnik lahko kljub temu prosto razpolaga s sredstvi na poslovnem
računu podjetja, zato ni pri dvigu gotovine iz poslovnega računa
nobenih omejitev.
Lahko si tudi mesečno nakaže določen znesek na svoj osebni račun
kot plačilo za svoje delo, vendar bo to še vedno davčno nepriznan
strošek.
Prenos denarnih sredstev iz podjetja v gospodinjstvo ni odhodek
podjetja, temveč le odliv v gospodinjstvo, ki se knjigovodsko
evidentira preko konta 919 - pritoki in odtoki denarnih sredstev.


OSNOVE KNJIGOVODSTVA IN RAČUNOVODSTVA
Kako izbrati dober računovodski servis?

Vodenje računovodstva v posameznem podjetju je zelo pomembno.
Računovodja mora biti neprestano na tekočem z zakonodajo, mora
se nenehno izobraževati in izpopolnjevati svoje znanje. Dober
računovodja bo znal, poleg vodenja papirjev in obračunavanja
davkov, podjetniku tudi pravilno svetovati.
Posebej je treba poudariti, da ni pametna odločitev
podjetnika začetnika, da bo prevzel ta del poslovanja v svoje
roke – da bo vodil svoje računovodstvo kar sam.
Poiščite si pomoč!
OSNOVE KNJIGOVODSTVA IN RAČUNOVODSTVA

Splošna pravila o računovodenju določa Zakon o gospodarskih
družbah – ZGD-, ki med drugim določa tudi sistem vodenja
poslovnih knjig (73. Člen ZGD-1).

Tako družbe kot podjetniki morajo v osnovi voditi poslovne knjige
po sistemu dvostavnega knjigovodstva.

Izjema od navedenega pravila je sistem enostavnega knjigovodstva,
ki ga lahko izbere podjetnik, ki ni v zadnjem poslovnem letu
prekoračil določenih meril.

Prav tako ZGD-1 dopušča izjemo pri vodenju poslovnih knjig za
tiste podjetnike, ki ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih
odhodkov (normiranci).
Zavezanci morajo o izbranem načinu vodenja poslovnih knjig
(dvostavno oziroma enostavno knjigovodstvo) obvestiti pristojni
davčni organ ob začetku poslovanja!
OSNOVE KNJIGOVODSTVA IN RAČUNOVODSTVA
ENOSTAVNO KNJIGOVODSTVO

Samostojni podjetnik vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega
knjigovodstva in v skladu s SRS 39, če ni v zadnjem poslovnem letu
prekoračil dveh izmed naslednjih meril:
 da povprečno število zaposlenih ne presega tri
 da so letni prihodki nižji od 50.000 evrov
 da povprečna vrednost aktive ne presega 25.000 evrov.

Za določitev sistema vodenja poslovnih knjig na podlagi navedenih
meril se upoštevajo podatki iz zadnjega letnega poročila.
Po sistemu enostavnega knjigovodstva lahko vodi poslovne knjige tudi
podjetnik začetnik, če ne zaposluje več kot tri delavce.
OSNOVE KNJIGOVODSTVA IN RAČUNOVODSTVA
ENOSTAVNO KNJIGOVODSTVO
Poslovne knjige po načelu enostavnega knjigovodstva so:
 knjiga prihodkov in odhodkov
 evidenca terjatev do kupcev in obveznosti do dobaviteljev,
 knjiga ostalih terjatev in obveznosti,
 register opredmetenih osnovnih sredstev.
OSNOVE KNJIGOVODSTVA IN RAČUNOVODSTVA
DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO
Samostojni podjetniki, ki ne izpolnjujejo merila za
enostavno knjigovodstvo, ali tisti, ki niso izbrali način
enostavnega knjigovodstva in pravne osebe, vodijo
poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva.
Za samostojne podjetnike, ki ustrezajo merilom malih
družb, ureja vodenje poslovnih knjig po sistemu
dvostavnega knjigovodstva SRS 39, za ostale samostojne
podjetnike in družbe pa Slovenski računovodski standardi.
OSNOVE KNJIGOVODSTVA IN RAČUNOVODSTVA
DVOSTAVNO KNJIGOVODSTVO
Poslovne knjige po načelu dvostavnega knjigovodstva:
 Temeljni knjigi- dnevnik in glavna knjiga,
 Pomožne knjige - analitične evidence in ostale pomožne knjige


Vodenje temeljnih knjig je obvezno, vodenje pomožnih knjig pa
samo, če se verodostojni podatki ne zagotavljajo drugače.
Register opredmetenih osnovnih sredstev kot vrsta
pomožnih knjig je obvezen. Vodi se v obliki vnaprej vezane knjige ali
v elektronski obliki.Vsako opredmeteno osnovno sredstvo mora
imeti v knjigi svojo registrsko številko.
Poslovne knjige in evidence, ki jih je samostojni podjetnik dolžan voditi
za izvajanje zakonov o obdavčenju in zakona o davčnem postopku, se
morajo praviloma hraniti 10 let po poteku leta, na katero se nanašajo,
ne glede na izbrani sistem knjigovodstva.
OSNOVE KNJIGOVODSTVA IN RAČUNOVODSTVA
PRIMER KNJIŽENJA (1):
Podjetje prejme račun od Petrol Energetika d.o.o. za dobavljeno
toploto v višini 48,80 € z DDV. Podjetje ni zavezanec za DDV.
Knjiženje prejetega računa:
Stroški ogrevanja
Debet
Konto 402
Kredit
48,80€
Obveznost do
dobavitelja
Debet
Konto 220
Kredit
48,80
OSNOVE KNJIGOVODSTVA IN RAČUNOVODSTVA
PRIMER KNJIŽENJA (2):
Podjetje prejme račun od Petrol Energetika d.o.o. za dobavljeno
toploto v višini 48,80 € z DDV. Podjetje ni zavezanec za DDV.
Knjiženje po plačilu računa iz transakcijskega računa:
Obveznost do
dobavitelja
Debet
Konto 220
Kredit
48,80€
Transakcijski račun
Debet
Konto 110
Kredit
48,80
OSNOVE KNJIGOVODSTVA IN RAČUNOVODSTVA
Poslovne knjige za zavezance – normirance
„Normiranci“ morajo v skladu s Pravilnikom o poslovnih knjigah voditi:
 evidenco knjigovodskih listin (prihodki) in
 evidenco osnovnih sredstev,
 evidence za obračun in plačilo DDV (če so zavezanci za DDV).
BILANCE STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, IZKAZ
FINANČNEGA IZIDA
LETNO POROČILO
Letno poročilo za male podjetnike predpisuje SRS 39 in obsega:
 bilanco stanja
 izkaz poslovnega izida.
Letno poročilo majhnih kapitalskih družb (d.o.o.), je sestavljeno vsaj iz :
 bilance stanja
 izkaza poslovnega izida, in
 priloge s pojasnili k izkazom.
BILANCE STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, IZKAZ
FINANČNEGA IZIDA
Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz, v katerem je resnično in
pošteno prikazano stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov za
poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja.
AKTIVA
Kratkoročna sredstva
Dolgoročna sredstva
PASIVA
Blagajna
Kratkoročne obveznosti
Obveznosti do
dobaviteljev
TRR
Prispevki za socialno
varnost
Izdani računi
Kratkoročni kredit
Oprema
Dolgoročne obveznosti
Kapital
Nepremičnine
Dolgoročni kredit
Koncesije, patenti
Rezervacije
Druga dolgoročna
sredstva
Druge dolgoročne
obveznosti
Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, v katerem je
resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna
obdobja, za katere se sestavlja.
BILANCE STANJA, IZKAZ POSLOVNEGA IZIDA, IZKAZ
FINANČNEGA IZIDA
SPREMLJANJE DENARNEGA TOKA

Pomembno je, da bo denar pritekal v vaše podjetje prej, kot boste
morali plačevati svoje obveznosti. Poskrbite, da bo dovolj vašega denarja
za vlaganje v razvoj, trženje, nadgrajevanje,…

Denarni tok je pomembnejši od računovodskega dobička, še posebej v
krizi. Upoštevati morate vse vplive na denarni tok in vzpostaviti
načrtovanje in spremljanje na enostaven način tako, da boste lahko hitro
ukrepali.
POTNI NALOGI

Potni nalog je računovodska listina, ki omogoča spremljanje in
dokazovanje službenih potovanj ter upravičenost povračila stroškov, ki
so nastali pri službenem potovanju.

Potni nalog spada po SRS med naloge za izvajanje, obračun potnih
stroškov pa predstavlja knjigovodsko listino.

Potni nalog in njegova pripadajoča dokumentacija je zelo pomemben
dokument, ki lahko vpliva na obdavčitev tako posameznikov kot tudi
podjetij.
V podjetju, ki nima urejenih potnih nalogov in obračunov potnih
stroškov, lahko v primeru inšpekcijskega pregleda zaradi izplačila potnih
stroškov pride do plačila:






dodatnega davka od dohodkov pravnih oseb;
dodatne dohodnine;
dodatnih prispevkov za socialno varnost;
zamudnih obresti in
kazni za prekršek.
POTNI NALOGI

Nikjer ni točno določena oz. prepisana vsebina potnega naloga, vendar
je priporočljivo, da potni nalog vsebuje čim več podatkov, ki dokazujejo
službeno pot, s tem povezane stroške in njihovo upravičenost.

Nalog za službeno potovanje se lahko izda v računalniški (elektronski
podpis) ali v pisni obliki. Potni nalog je potrebno sestaviti in izročiti
zaposlenemu pred službeno potjo – podjetnik si potni nalog napiše sam,
pred odhodom na službeno pot.

Možno je pisanje tudi tedenskega ali mesečnega potnega naloga, vendar
mora biti jasno podan namen poti in relacije v tem obdobju. Potni nalog
(tudi tedenski ali mesečni) mora biti sestavljen tako, da popolnoma
jasno in brez kakršnih koli dvomov izkazuje naravo in obseg poslovnih
dogodkov.
V praksi se mesečni potni nalogi uporabljajo npr. za trgovske potnike, ki
pokrivajo točno določeno področje in so vsak dan na poti, na kateri
obiskujejo stranke.

SUBVENCIJA OB SAMOZAPOSLITVI (1)

Subvencijo, ki jo prejmete od Zavoda RS za zaposlovanje je
potrebno knjižiti na ločenem stroškovnem mestu, in jo porabiti za
poslovanje podjetja.

Na transakcijski račun boste prejeli nakazilo v višini 5.000,00€. Pazite
kako jo boste knjižili, da ne boste po nepotrebnem plačevali višjega
davka od dobička, kot je to potrebno!

Subvencija za samozaposlitev predstavlja poslovni prihodek
(konto 768 - drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki) in se
ne šteje med promet po kriterijih DDV - torej v "kvoto 50 tisoč evrov
prometa".
SUBVENCIJA OB SAMOZAPOSLITVI (2)

Listina za knjižbo prihodka je pogodba.V njej je opredeljena
obveznost obstoja prijave v socialno zavarovanje 24 mesecev.
Subvencijo torej razmejimo na 24 delov in razporedimo v obdobje od
datuma prijave v zavarovanje do 24 mesecev nadaljnjega obstoja prijave.
Knjižimo jo na odložene prihodke (pasivne časovne razmejitve) in
postopno prenašamo v prihodke.

Na primer, če bi registrirali s.p. 1. novembra 2013:
 letos 2/24 (416,66 EUR),
 naslednje leto 12/24 (2.499,99 EUR)
 in še naslednje leto 10/24 (2.083,33 EUR).

Pogosta napaka pri knjiženju subvencije je knjiženje po prilivu in v
celotnem znesku. Obveznost v pogodbi je oblikovanje stroškovnega
mesta in s tem dokazovanje namenske porabe (običajno prispevkov,
lahko tudi kakšen drug poslovni odhodek, osnovno sredstvo ...).
FINANCIRANJE PODJETIJ
HVALA ZA POZORNOST!