Transcript TRIESTE GORIZIA BENECˇIJA

TRIESTE GORIZIA BENEČIJA
1
,
alnega gledališča
st
a
g
e
sk
n
ve
o
Sl
telji
Spoštovani prija
ti!
cenjeni abonen
m. Slovensko
ljem in ponoso
se
ve
z
izaja
vd
na
a v Benečiji, ki je
o leto, ki nas
razpisuje abonm
i
i
in
Letos je posebn
žn
ov
ale
od
Hv
zg
i.
i
oj
čij
mi v Bene
e prvič v sv
lturnimi sredina
stalno gledališč
ku
i
em
vs
z
a
šč
gledali
raz sodelovanja
prijateljstvo.
ano zaupanje in
az
izk
za
jim
smo
2011repertoar sezone
m predstavljamo
Va
o.
m
tv
je
ns
an
sla
up
in
po
enjem
v naše
Z velikim zadošč
je, zanosa in vere
vlili veliko energi
o
sm
ga
re
te
ka
12, v
nah naše
šče,
vseh treh pokraji
Biti Vaše gledali
tne skupnosti v
os
dn
ro
na
ke
ns
ve
biti gledališče slo
egrad,
,
le
ihkoli drugih pr
že
de
ovnih ali kakršn
zik
je
aj
kr
on
e
šč
biti gledali
no gledališče,
estetsko relevant
prostorom,
biti sodobno in
kim in italijanskim
ns
ve
slo
šim
šir
s
zi
kih skupnosti,
ki tke žlahtne ve
verjeti
ropskih manjšins
ev
az
izr
je
su in hkrati tudi
ki
e,
biti gledališč
i o današnjem ča
rit
vo
go
re
sp
e
zmor
biti gledališče, ki
e,
nj
v sa
je vsak ... doma.
biti prostor, kjer
na tej poti
verjamemo, da
ijo pred nami, a
oj
st
ki
v,
ivo
izz
Zavedamo se
sami.
ogli.
Skupaj bomo zm
rice.
oč njegove govo
gledališče in v m
še
na
v
ro
ve
šo
Hvala za Va
ik,
dr. Maja Laporn
G
SS
US
ica
dn
se
Pred
2
nismo
i,
besedi v Benečij
menili slovenski
na
di
iri
št
ra
ri
ed
te
m
ka
a
go ujet
ga, ki bi jo ne
, ki je bila predol
Pepelka, to je vlo
mašena beseda
iro
os
,
na
lje
av
st
a naša zapo
ljuje privlačnost
si želi na plan.
er besedi pode
od
j
sa
,
domače zidove,
ko
alo
ev
ač
lka, da se bo lah
zmeraj privl
trebuje naša Pepe
po
Gledališče nas je
r
ka
,
to
tis
je
sti. Prav to
in status uradno
slovensko kul.
ila
az
u z Inštitutom za
nj
va
lo
polno izr
de
so
v
poneslo v magičo gledališče bo
i reflektorji in jo
im
Slovensko staln
rsk
od
rodoz
lo
tli
sedo osve
s starodavno ve
vno zazvenela
turo slovensko be
no
da v
po
da
Če
bo
do
da
e
a,
vs
edališč
Kobarida pa
od
,
rja
no atmosfero gl
aju
at
M
ah ob vznožju
stojnostjo v dolin
rnem prostoru.
in velikem kultu
m
želji po enotne
Bruna Dorbolò
3
alec!
dalka,dragi gled
Spoštovana gle
rol, ki so v prejprogramskih pa
ali
isk
o
sm
ni
in estetsko opre
ališko sezono
hom vsebinsko
pe
j
Za letošnjo gled
us
ka
m
do
jši
a
m
an
ra
m
večjim ali
ličenje prog
šnjih sezonah z
d, da je táko zako
je
vo
o
m
šk
na
ni
se
et
o
um
el
ar. Zd
, ki jih
deljevala reperto
aža vseh hotenj
tudi
em pa da ne izr
vs
. Res je, da smo
ed
ne
pr
zo
o,
se
aln
ke
ev
ajs
m
omej
on
, na
ab
e)
šč
ve
ali
no
ijazno gled
likovanje
o: gledališču pr
er
stvo polaga v ob
cim
m
(re
če
ni
ej
z
id
s
in
va
v
edlogo
zono, s katero
se
o
m
di
o
mi imeli nekaj pr
nu
tn
po
ije
ališču pr
odločili, da vam
se v našem gled
bi
da
koncu pa smo se
jih
o,
si
lim
ki
,
že
ah
edstav
Preprosto si
koga, da bi v pr
ne zavezujemo.
atra navdušili še
te
, da bi se ob njih
isk
pa
ob
em
za
vs
bi
ed
počutili, da
in prostora, pr
sa
ča
rip
ut
i
til
začu
boste ogledali,
ili.
as
oč
lg
naven abonma.
do
ne
ferji za
ali dovolj prepoz
ov
lik
ob
o
ališča (Gavran: Šo
sm
V ta namen
cije našega gled
e), kot
uk
et
od
m
pr
zu
e
ra
tn
j
las
Sa
tri
tata, Magris:
en
at
ika
Vanj so vključene
šim
on
kr
–
jm
Kobala, na laj
: Kobarid '38
horja in Borisa
Pa
vse čase, Jelinčič
a
na
ris
ila
M
Bo
a
ika
ol
sn
raček« pe
aju Nekrop
edstavo »Deseti
vabilo k abonm
pr
o
sk
in
lad
m
ootrošk
pa namenjamo
seljem pričakuje
več, da vas z ve
a.
g
zlo
Jesih
ra
in
j
re
to
t repertoar
gledališču.
Raznolik in boga
dalje, tudi vašem
s
to
le
od
,
in
m
mo v naše
tvo
Umetniško vods
Jaša Jamnik
Boris Kobal
Sergej Verč
4
abonma Benečija
ABONMA V BENEČIJI
1. 2.
3. Miro Gavran: ŠOFERJI ZA VSE ČASE
Slovensko stalno gledališče Trst
Dušan Jelinčič: KOBARID '38 – KRONIKA ATENTATA Slovensko stalno gledališče Trst
Claudio Magris: SAJ RAZUMETE
Slovensko stalno gledališče Trst
VABILO K ABONMAJU
Boris Pahor – Boris Kobal: NEKROPOLA. Mestno gledališče ljubljansko, Društvo Celinka in KUD »Pod topoli«
PREDSTAVA ZA NAJMLAJŠE
Milan Jesih: DESETI RAČEK
Slovensko stalno gledališče Trst
5
abonmajski program
LASTNA PRODUKCIJA V ABONMAJU
Miro Gavran
ŠOFERJI ZA VSE ČASE
(Vozači za sva vremena
ili Hercegovci za volanom)
Sreda, 18. januarja 2012
ob 20.30 v telovadnici na
Lesah
Komedija
Veliki oder. Prevod, priredba in režija Boris Kobal
S podporo Fundacije CRTrieste
Nova komedija svetovno znanega in uspešnega hrvaškega avtorja
Mira Gavrana je satira o potrebi posameznikov, da v času gospodarske tranzicije – a ne samo te – ropajo in kradejo, kjer se le da. Avtor
tragikomično odpira cel spekter groženj, izsiljevanj, prisluškovanj, vohunjenj, skratka vsega, kar je pri človeku
najbolj podlo in nizkotno. Boris Kobal je
komedijo iz zagrebškega prenesel v naše
tržaško okolje, kar bo dajalo predstavi še
poseben šarm in odmevnost.
Miro Gavran se je rodil leta 1961 v Gornji
Trnavi v Slavoniji. Na zagrebški Akademiji
za gledališče, film in televizijo je študiral
dramaturgijo. Od leta 1986 do 1989 je delal kot
dramaturg v zagrebškem ITD-ju in nato še tri
leta kot ravnatelj istega gledališča. Od leta 1992
je profesionalni pisatelj in dramatik. Vodil je tudi
čez trideset šol dramskega pisanja, predvsem
na Hrvaškem. Kot dramatik je debitiral leta
1983 v zagrebškem gledališču Gavella z dramo
Kreonova Antigona. Poleg dram piše tudi komedije: Mož moje žene (1991),
Išče se novi soprog (1996), Veseli četverokotnik (1995), Vrnitev moža moje žene
(1996). Njegove igre se igrajo na Hrvaškem, v Sloveniji, na Poljskem, v Bolgariji,
na Madžarskem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji, na Nizozemskem, Slovaškem,
v Združenih državah Amerike … Je največkrat prevajani in uprizorjeni avtor z
območja bivše Jugoslavije. Napisal je tudi pet romanov.
Boris Kobal, slovenski režiser, igralec in humorist se je rodil v Trstu, kjer je živel
do konca srednje šole. Po končanem učiteljišču je odšel na študij režije na ljubljansko AGRFT, kjer je diplomiral z režijo Ruzantejeve »Moschete«. Po diplomi se
je preselil v Ljubljano, kjer živi še zdaj. Igralskega duha je v njegovo družino prinesel že njegov oče Silvij, ki je dolga leta igral v Slovenskem stalnem gledališču
v Trstu. Kobal je večino svojega kreativnega življenja preživel kot svobodni
umetnik. Vmes je bil deset let (1997–2007) umetniški vodja in direktor Mestnega
gledališča ljubljanskega. Režiral je skoraj v vseh slovenskih gledališčih, nastopal
pa je tudi na slovenski televiziji, predvsem v sklopu oddaje TV Poper. Nagrade:
nagrada časopisa Dnevnik za režijo predstave Prima Levija »Je to človek?« leta
2006 ter nagrada na Dnevih komedije v Celju leta 1997 za besedilo »Afrika ali
Na svoji zemlji« v uprizoritvi tržaškega SSG.
6
abonmajski program
Dušan Jelinčič
KOBARID ‘38 - KRONIKA ATENTATA
Dokumentarna drama
Veliki oder. Režija Jernej Kobal
Sreda, 4. aprila 2012 ob
20.30 v Kulturnem domu
v Kobaridu (Slovenija)
Ob obisku fašističnega diktatorja Benita Mussolinija v Posočju 20.
septembra 1938 so tigrovci pripravili atentat nanj. Ko bi Ducejeva
limuzina privozila v Kobarid, bi moral k njej pristopiti Franc Kavs,
aktivirati bombo, ki naj bi jo imel okrog pasu, in se razstreliti skupaj z
italijanskim voditeljem. Do tega pa ni prišlo. Zakaj se je Kavs premislil?
Ni hotel žrtvovati nedolžnih otrok na osrednjem trgu v Kobaridu? Mu
je bilo nenadoma žal svojega življenja? Je bilo odločilno dejstvo to, da
je njegova mačeha zadnji trenutek odkrila nakano? Je mogoče v načrt
posegla angleška varnostna služba, ki je atentat odsvetovala? Veliko
vprašanj, neizvedeni atentat pa ostaja ena večjih skrivnosti sodobne
slovenske zgodovine.
Dušan Jelinčič, slovenski pisatelj, novinar in alpinist. * 1953, Trst. Diplomiral
je na filozofski fakulteti tržaške univerze
iz sodobne književnosti in modernih
jezikov z diplomsko nalogo o slovenskem
planinskem društvu iz Trsta. Več let je bil
zaposlen v športnem uredništvu časopisa
»Primorski dnevnik«, sedaj pa je časnikar
pri slovenskih radijskih in televizijskih
informativnih oddajah Radia Trst A. Leta 1986 se je kot prvi alpinist iz dežele
Furlanije-Julijske krajine povzpel na vrh himalajskega osemtisočaka Broad
Peaka. Leta 1990 se je z mednarodno odpravo Alpe-Jadran podal na Mount
Everest (8848 m), leta 2003 pa je preplezal himalajski osemtisočak Gašerbrum.
Piše prozo, esejistiko, dramatiko, razprave, literarne in gledališke kritike. S svojimi
osmimi romani in vrsto zgodb, črtic, novel, pripovedi in esejev je ustvaril zajeten
in motivno zelo raznolik opus.
Jernej Kobal, predstavnik najmlajše generacije slovenskih režiserjev. Diplomiranec AGRFT je doslej režiral v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani (Darlene
Craviotto: Pizza, da te kap), Mestnem gledališču Ptuj (Harold Pinter: Mutasti
natakar) ter bil asistent Diega de Bree pri postavitvi Shakespearjevega »Julija
Cezarja« v Drami SNG Ljubljana. V letu 2011 je bil tudi mentor pri gledališki šoli
Studio Art v Trstu.
7
abonmajski program
Claudio Magris
SAJ RAZUMETE
(Lei dunque capirà)
Četrtek, 10.maja 2012 ob
20.30 v gledališču Ristori
v Čedadu
Igra
Mali oder. Dramatizacija in režija Igor Pison
V kratki pripovedi »Saj razumete« je Magris izvirno preustvaril mit o
Orfeju in Evridiki ter njuni ljubezni. Ženska nagovori skrivnostnega
Predsednika, ker se mu želi zahvaliti za posebno dovoljenje, s katerim
je njenemu moškemu dovolil, da jo obišče v Domu počitka.
Njen govor je sprva poln sentimentalnosti in romantičnega hrepenenja, ki ju sproža spomin na odsotnega ljubimca. A podobo krhke starke,
ki trpi zaradi ločenosti od dolgoletnega sopotnika, uzremo le za hip.
Takoj zatem jo s seboj odnese val
besed, iz katerega vznikne nov obraz:
tokrat trden, stvaren obraz zakonske
žene, ki je možu pesniku kuhala in
pospravljala, kritično presojala njegovo delo in mu vedno znova odpuščala
nezvestobo.
Claudio Magris (Trst, 1939), tržaški esejist, pisatelj in univerzitetni profesor
nemške književnosti, sodelavec pomembnejših italijanskih časnikov vešče spaja
esejistični žanr z zgodovinskim in pripovedno-avtobiografskim. Pisati je začel
v šestdesetih letih. Omenimo poleg Donave (Danubio, 1986) še njegove Mikrokozmose (Microcosmi, 1997), za katere je istega leta prejel prestižno nagrado
Strega in jih imamo tudi v slovenščini. V prevodu lahko beremo tudi Habsburški
mit v avstrijski moderni književnosti (Mito asburgico nella letteratura austriaca
moderna), Na slepo (Alla cieca), Saj razumete (Lei dunque capirà) in druga
njegova dela. Kot mislec o političnem se je Magris uveljavil tudi kot prodoren
kolumnist levoliberalnega milanskega časopisa Corriere della Sera, nekaj časa
pa je bil v politiko vpleten tudi kot strankarsko neodvisni senator v Rimu.
Igor Pison spada prav tako kot Jernej Kobal v najmlajšo generacijo režiserjev.
Kot asistent režije je že sodeloval pri našem gledališču (Scipio Slataper: Moj
Kras), kot soavtor in izvajalec pa že večkrat na Radiu Trst A (varietejska oddaja
Radio Paprika). Trenutno končuje študij na režijski akademiji Augusta Everdinga
v Münchnu. To je ena redkih akademij v Nemčiji, kjer tečajnik po štiriletnem
študiju diplomira iz režije za dramsko in operno gledališče. Tudi Igor Pison pravi,
da bi po dokončanem študiju rad deloval kot operni režiser v Nemčiji in drugod
po Evropi.
8
vabilo k abonmaju
VABILO K ABONMAJU
Boris Pahor – Boris Kobal
NEKROPOLA
Četrtek, 10. novembra
2011 ob 20.30 v Chiesa dei
Battuti v Čedadu
Drama
Mestno gledališče ljubljansko,
Društvo Celinka in KUD »Pod topoli« Režija Boris Kobal
Univerzalna tema romana »Nekropola« – ohranitev človečnosti v
razmerah popolnega zla – z gledališkimi izraznimi sredstvi poustvarja
pretresljiv spomin avtorja literarne predloge Borisa Pahorja, neposrednega udeleženca »dežele mrtvih«, kot sam večkrat poimenuje koncentracijska taborišča druge svetovne vojne. S Pahorjevo Nekropolo,
ki je avtentična pričevalka človeških grozot, moramo ostati zvesti kriku
tisočerih: ‘’Nikoli več!’’ Sodobna dogajanja pa, žal, kažejo, da se zgodovina še vedno ponavlja in vsakokratna kolektivna amnezija ali preprosto
ignoranca verjetno vodi v ponavljanja tudi v prihodnosti.
9
ponudba za otroke in mladino
ponudba za otroke in mladino
Milan Jesih
DESETI RAČEK
Sreda, 7. marca 2012
ob 10. in 14. uri v Špetru
Slovensko stalno gledališče Trst
Režija Katja Pegan
Predstava za osnovne in srednje šole po okoliških odrih
Za osnovne in srednje šole pripravljamo igro »Deseti raček« s podnaslovom »proti Andersenovi pravljici«. Jesihov deseti raček (v nasprotju
z Andersenovim grdim račkom) kljub vsemu doživi največjo srečo,
čeprav ostane grd, saj njegova lepota žari podeseterjeno kot simbolna
podoba vsega lepega.
Milan Jesih, slovenski pesnik, dramatik in prevajalec se je rodil leta 1950 v
Ljubljani. Na Filozofski fakulteti je študiral primerjalno književnost. Najbolj
je poznan kot prevajalec iz angleškega in ruskega
jezika. Prevedel je več kot štirideset pomembnih
del iz svetovne književnosti (Bulgakov, Čehov,
Shakespeare idr.). Pesniti in objavljati je začel že
kot srednješolec, njegova ustvarjalna energija
pa se je najbolj razvila med študijem primerjalne
književnosti na Filozofski fakulteti. Že takrat je bil
vsestransko nadarjen in zdaj deluje kot pesnik,
dramatik, pisec radijskih iger, pisec za otroke, prevajalec. Na vseh teh področjih se je uveljavil kot eden
najpomembnejših slovenskih ustvarjalcev zadnje
četrtine 20. stoletja. Trenutno je predsednik Društva slovenskih pisateljev.
Katja Pegan, slovenska režiserka. Leta 1989 je na AGRFT v Ljubljani diplomirala iz gledališke režije z uprizoritvijo drame Vladimirja Bartola »Don Lorenzo«,
na slovenski radijski postaji Radio Trst A pa iz radijske režije z zvočno realizacijo
Lorcove drame »Dom Bernarde Albe«. Od ustanovitve leta 2000 je direktorica
gledališča Koper. V slovenskih gledališčih je podpisala več kot trideset režij, predvsem otroških in mladinskih del. Med letoma 1993 in 1995 je bila pobudnica in
umetniški vodja Primorskega poletnega festivala, med letoma 1994 in 1998 pa
Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici. Večkrat je tudi režirala odmevne in uspešne proslave in prireditve za protokol Republike Slovenije.
10
cene abonmajev
ABONMA BENEČIJA
Redni
€ 40
Cene vstopnic
€ 15
Nadnapisi:
vse predstave bodo opremljene z italijanskimi nadnapisi.
Beneški abonma pripravljamo v sodelovanju z naslednjimi društvi
in organizacijami:
Inštitut za slovensko kulturo – Špeter
Kulturno društvo Ivan Trinko – Čedad
Kulturno društvo Rečan – Lese (Grmek)
Fundacija »Poti miru v Posočju« - Kobarid
Vsa pojasnila in vpisovanje abonmajev:
Slovenski kulturni center – Špeter
Tel.: 0432-727490
Kulturno društvo Ivan Trinko – Čedad
Tel.: 0432-731386
Fundacija »Poti miru v Posočju« - Kobarid (Slovenija)
Tel.: 00386-5-3890167
11
foto Agnese Divo
foto Agnese Divo
Igralsko jedro SSG
Vladimir Jurc
foto Agnese Divo
Nikla Petruška
12
Primož Forte
Panizon
foto Agnese Divo
Compagnia TSS
Lara Komar
foto Agnese Divo
foto Agnese Divo
foto Agnese Divo
Maja Blagovič
šek
Romeo Greben
Luka Cimprič
13
14
no,
ro Stabile Slove
del Teat
Spettabili amici
i!
stimati abbonat
gioia e di orche ci riempie di
e
lar
co
a
rti
pa
tto
a storia, organizz
anno del tu
ima volta nella su
pr
Quest’ anno è un
lla
la
r
da
e
pe
,
sc
no
na
ve
’
cio
stabile slo
lla Benečija. Tutto
goglio. Il Teatro
ali siamo grati
menti anche ne
na
qu
ai
bo
li,
ab
ra
di
ltu
a
cu
gn
ti
en
ri
va
i
la campa
ed
ro
tra il nostro teat
collaborazione
trataci.
l’amicizia dimos
e
e
per l’ interess
torio di tre poro
atro,
presente sul terri
na
ve
Essere il Vostro te
slo
ità
un
ll’intera com
essere teatro de
o di altro
ra Regione,
st
ere linguistiche
no
vincie della
e al di là di barri
st
ie
Tr
di
tà
cit
lla
essere teatro de
o
,
re
ne
ge
alto valore estetic
pio,
ntemporaneo di
e italiano più am
no
ve
slo
io
essere teatro co
az
sp
lo
n
co
si
io
i prez
pee,
che tesse legam
minoranze euro
amenpressione delle
es
e contemporane
ro
at
po
te
m
te
un
ro
re
st
no
esse
l
de
re
rla
pa
capace di
essere un teatro
gni,
so
i
ne
e
te creder
... a casa.
dove ciascuno è
io
az
sp
o
un
re
esse
ente
a siamo fermam
ci attendono, m
e
ch
de
sfi
lle
oli de
Siamo consapev
stra strada.
sere soli sulla no
es
n
no
di
ti
in
conv
remo.
Insieme, ce la fa
della
atro e nel valore
ete nel nostro te
on
rip
e
ch
ia
uc
la fid
Vi ringrazio per
siva.
es
pr
es
a
rz
fo
a
su
pornik
dott.ssa Maja La
S
TS
A
Cd
te
Presiden
15
a parola slobbe attribuire all
rre
vo
o
un
alc
qu
e
r troppo tempo
esto è il ruolo ch
a, impoverita e pe
at
ur
sc
Cenerentola, qu
tra
a
gu
lin
, ma la nostra
vena in Benecia
mondanità.
scino ed ufficialare, ha voglia di
co
fo
dà alla parola fa
al
ico
en
sc
relegata
tutte
lco
pa
il
esprimersi con
mpre attratti ed
Cenerentola per
a
str
Il teatro ci ha se
no
a
all
e
rv
el che se
cullità e questo è qu
ll´Istituto per la
.
ità
ial
nz
te
po
llaborazione de
co
lla
la
le sue
ne
n
e
co
,
ico
te
en
ies
l palcosc
sloveno di Tr
sotto i riflettori de
hia
Il Teatro Stabile
cc
na
ve
ve
lla
slo
de
la
ro
za
pa
ez
rterà la
utorevol
tura slovena, po
risuonare con l´a
ndosi a
del teatro, la farà
Caporetto spinge
ra
fe
da
r,
os
m
aju
at
at
M
ica
l
de
mag
ici
nd
le.
pe
ra
e
ltu
all
azio cu
, nelle Valli
unico grande sp
padrona di casa
ale per creare un
vid
Ci
a
o
fin
re
za
socializ
Bruna Dorbolò
16
ore!
, egregio spettat
ce
ri
at
tt
e
sp
le
ti
n
Ge
quegli
ti alla ricerca di
lla
n ci siamo arrove
definire,
rale 2011/12 no
at
ti impiegati per
te
sta
e
on
no
gi
so
sta
ni
an
si
Per la
or
e consc
o
i
tic
gl
di vista este
matici che ne
llone dal punto
slogan program
rte
ultare
ca
ris
il
ò
,
pu
ita
a
sc
m
riu
m
meno
odo il progra
m
to
es
nqu
in maniera più o
in
le
re
eno tutte inte
stro parere, fissa
ò esprimere appi
pu
n
rto
tenutistico. A no
no
pe
re
tto
o
tu
ov
at
nu
e, ma sopr
ulazione del
rm
fo
lla
ne
o:
a
pi
alquanto limitant
tic
m
tis
olo d’ese
o la Direzione Ar
buone idee (a tit
zioni che animan
proposte e delle
una stagione
lle
vi
de
or
te
op
pr
sta
i
di
oc
o
biamo decis
rio. Pur essend
ab
e
fin
a
ente quello
all
m
),
ice
ro
del teat
siderio è sempl
de
o
str
un teatro amico
no
vostro
Il
.
lo
i a trasmettere il
ne alcun vinco
e sale, di indurv
farvi
che non vi impo
str
di
no
,
te
lle
en
ne
io
vostro ag
quenta abitualm
fre
lo
n
ano
i
di farvi sentire a
ch
a
tempo e dello sp
il nostro teatro
te, il battito del
re
e.
te
os
entusiasmo per
sis
di
as
te
ali
o
qu
tin
oste risul
spettacoli ai
e le nostre prop
ench
percepire, negli
’id
o
un
od
n
m
co
ni
,
to
og
en
itare in
bonam
zio, e infine di ev
amo creato un ab
ti obiettivi, abbi
es
qu
do
en
gu
Perse
per tutte le
(Gavran: Autisti
tità precisa.
oprie del teatro
pr
ni
Lei dunque
:
io
ris
uz
ag
od
M
pr
tre
a di un attentato,
ac
Esso comprende
on
Kobal
Cr
–
‘38
ris Pahor e Boris
: Caporetto
la Necropoli di Bo
occasioni, Jelinčič
to
poeta
l
en
de
m
o
na
ol
cc
bo
ro
vito all’ab
, Il decimo anat
ni
bi
m
capirà), come in
ba
e
i
zz
offerta per raga
ed infine, come
iate decilide perché poss
Milan Jesih.
gioni più che va
ra
stro teate
vo
ol
l
m
ne
e
no
ch
sia
e vi
quest’anno an
da
tto
Ci pare quindi ch
tu
at
pr
so
l nostro, ma
dere fi venire ne
vi tra noi!
piacere accoglier
ro
ve
tro: sarà un
tica
La Direzione Artis
Jaša Jamnik
Boris Kobal
Sergej Verč
17
abbonamento nella Benečija
ABBONAMENTO NELLA BENEČIJA
1.
2.
3.
Miro Gavran: AUTISTI PER TUTTE LE OCCASIONI
Teatro stabile sloveno Trieste
Dušan Jelinčič: CAPORETTO ‘38 – CRONACA DI UN ATTENTATO
Teatro stabile sloveno Trieste
Claudio Magris: LEI DUNQUE CAPIRÀ.
Teatro stabile sloveno Trieste
INVITO ALL’ABBONAMENTO
Boris Pahor – Boris Kobal: NECROPOLI. Teatro Mestno gledališče di
Ljubljana, Associazione Celinka e Circolo culturale »Pod topoli«
OFFERTA PER RAGAZZI E BAMBINI
Milan Jesih: IL DECIMO ANATROCCOLO
Teatro stabile sloveno Trieste
18
programma di abbonamento
PRODUZIONI PROPRIE IN ABBONAMENTO
Miro Gavran
AUTISTI PER TUTTE LE OCCASIONI
Mercoledì, 18 gennaio 2012
alle 20.30 nella palestra di
Liessa (Grimacco)
Commedia
Sala principale. Traduzione, adattamento e regia di Boris Kobal
Con il contributo della Fondazione CRTrieste
La nuova commedia dell’autore croato di grande successo Miro
Gavran, di fama internazionale, è una satira sui bisogni dei singoli
individui, che in epoca di transizione economica – ma non solo – li
inducono a rubare e saccheggiare ovunque sia possibile. L’autore
presenta in modo tragicomico un ampio spettro di minacce, estorsioni
e ricatti, intercettazioni e azioni di spionaggio - in breve, tutti gli atti più
vili e ignobili di cui l’essere umano è capace. Boris Kobal ha trasposto
la commedia dall’ambiente zagabrese a quello triestino, il che rende lo
spettacolo particolarmente intrigante, conferendogli grande risonanza.
Dušan Jelinčič
CAPORETTO ‘38 –
CRONACA DI UN ATTENTATO
Mercoledì, 4 aprile 2012
alle 20.30 al Kulturni dom
di Caporetto (Slovenia)
Dramma documentaristico
Sala principale. Regia di Jernej Kobal
In occasione della visita del dittatore fascista Benito Mussolini nell’Isontino sloveno (Posočje), il 20 settembre 1938, i membri del TIGR (Trieste,
Istria, Gorizia, Fiume) avevano preparato un attentato contro di lui.
All’ingresso della limousine del Duce a Caporetto, Franc Kavs avrebbe
dovuto avvicinarsi all’autovettura e attivare l’ordigno, che doveva portare alla cinta, facendosi saltare in aria assieme al leader italiano. Ma ciò
non avvenne. Cos’ha indotto Kavs a cambiare idea? Forse non voleva
sacrificare gli innocenti bambini che affollavano la piazza principale di
Caporetto? O forse, d’un tratto, gli è dispiaciuto togliersi la vita? Oppure
è stato decisivo il fatto che, all’ultimo momento, la sua matrigna avesse
scoperto il piano? È possibile che il servizio di sicurezza britannico
abbia interceduto nel piano, sconsigliando l’attentato? I quesiti sono
molti, e il mancato attentato rimane uno dei più
grandi misteri della storia
slovena contemporanea.
19
programma di abbonamento
Claudio Magris
LEI DUNQUE CAPIRà
Spettacolo teatrale
Ridotto. Trasposizione drammaturgica
e regia di Igor Pison
Giovedì, 10 maggio 2012
alle 20.30 al Teatro
Ristori di Cividale
Nel breve racconto “Lei dunque capirà”, Magris rielabora con grande
originalità il mito di Orfeo ed Euridice e del loro amore: la donna
si rivolge a un misterioso Presidente per ringraziarlo dello speciale
permesso concesso al suo uomo affinché potesse farle visita presso la
Casa di riposo. Il suo discorso è inizialmente denso di sentimentalismo
e struggimento romantico, indotti dal ricordo del suo amante assente.
Ma lo spettatore scorge l’immagine di una fragile donna anziana che
soffre per la separazione dal compagno di una vita solamente per un
breve istante. La protagonista viene immediatamente trascinata in un
vortice di parole, che fa emergere il suo nuovo volto: quello duro e segnato di una moglie reale, che ha cucinato e sbrigato le faccende domestiche per il marito poeta, sostenendolo con critiche costruttive nel
suo lavoro e, infine, perdonandogli ripetutamente ogni sua infedeltà.
20
invito all’abbonamento
INVITO ALL’ABBONAMENTO
Boris Pahor – Boris Kobal
NECROPOLI
Giovedì, 10 novembre 2011
alle 20.30 nella Chiesa dei
Battuti a Cividale
Dramma
Teatro Mestno gledališče di Lubiana,
Associazione Celinka e Circolo culturale “Pod topoli”.
Regia di Boris Kobal
Il tema universale dell’opera letteraria Necropoli – la conservazione della dignità umana in condizioni di crudeltà estrema – viene
riproposto con mezzi espressivi teatrali per far rivivere l’agghiacciante ricordo dell’autore del romanzo, Boris Pahor, coinvolto in prima
persona nella “città dei morti”, come egli spesso definisce i campi di
concentramento del secondo conflitto mondiale. La Necropoli di
Pahor, autentica testimonianza delle atrocità umane, ci induce a unirci
a milioni di persone nel grido: “Mai più!” Purtroppo però, gli eventi
dei nostri tempi dimostrano che la storia continua a ripetersi e che il
puntuale ripresentarsi dell’amnesia collettiva, o anche
della semplice ignoranza,
probabilmente condurrà
alla reiterazione delle
stesse efferatezze anche
in futuro.
OFFERTA PER RAGAZZI E BAMBINI
Milan Jesih
IL DECIMO ANATROCCOLO
Nel Teatro stabile sloveno Trieste
Regia di Katja Pegan.
Spettacolo per le scuole elementari e medie.
Nei teatri del territorio
Mercoled’, 7 marzo 2012
alle 10.00 e 14.00 presso il
Centro culturale sloveno
di San Pietro al Natizone
Per le scuole elementari e medie stiamo allestendo lo spettacolo “Il decimo
anatroccolo”, dal sottotitolo “Contro la fiaba di Andersen”. Contrariamente al
brutto anatroccolo di Andersen, il decimo anatroccolo di Jesih, pur rimanendo brutto, riesce a vivere la gioia più sublime, che fa risplendere all’ennesima
potenza la sua bellezza, simbolica immagine di tutto il bello.
21
info abbonamento
abbonamenti
ABBONAMENTO NELLA BENEČIJA
Intero
€ 40
Prezzi dei biglietti
€ 15
Sottotitoli:
tutti gli spettacoli verranno corredati dalla sovratitolazione in
italiano.
L’abbonamento nella Benečija è organizzato in collaborazione con i
seguenti circoli e organizzazioni:
Centro culturale sloveno – San Pietro al Natisone
Circolo culturale Ivan Trinko – Cividale del Friuli
Circolo culturale Rečan – Liessa (Grimacco)
Fondazione »Le vie della pace dell’Alto Isonzo« - Caporetto (Slovenia)
Informazioni e sottoscrizione degli abbonamenti:
Centro culturale sloveno – San Pietro al Natisone
Tel.: 0432727490
Circolo culturale Ivan Trinko – Cividale del Friuli
Tel.: 0432-731386
Fondazione »Le vie della pace dell’Alto Isonzo« - Caporetto
(Slovenia)
Tel.: 00386-5-3890167
22
UPRAVNI SVET / CONSIGLIO DI AMMINISTRAZIONE
dr. Maja Lapornik (predsednica / presidente)
dr. Alessandro Malcangi (podpredsednik / vicepresidente)
dr. Andrej Berdon, Paolo Marchesi, Adriano Sossi, Gianni Torrenti
NADZORNI ODBOR / COLLEGIO DEI REVISORI DEI CONTI
Pierlugi Canali (predsednik / presidente), Giuliano Nadrah, Boris Valenti@
Umetniško vodstvo / Direzione artistica
Jaša Jamnik, Boris Kobal, Sergej Ver@
IGRALSKO JEDRO / COMPAGNIA
Maja Blagovi@, Luka Cimpri@, Primož Forte, Romeo Grebenšek, Vladimir
Jurc, Lara Komar, Nikla Petruška Panizon
OSEBJE / PERSONALE
dr. Valentina Repini
dr. Rossana Paliaga
Barbara Briš@ik
Nadja Puzzer
Katja Glavina
Martina Clapci
organizatorka / reponsabile organizzativa
odnosi z javnostmi / relazioni esterne
vodja ra@unovodstva / responsabile contabilità
ra@unovodkinja / impiegata
ra@unovodkinja / impiegata
blagajni@arka / biglietteria
Peter Furlan
tehni@ni vodja / direttore tecnico
Silva Gregor@i@
garderoberka in šivilja / guardarobiera e sarta
Sonja Kerstein inspicientka in rekviziterka / direttrice di scena e attrezzista
Neda Petrovi@
šepetalka / suggeritrice
Rafael Cavarra
elektri@ar osvetljevalec / tecnico luci
Peter Korošic
elektri@ar osvetljevalec / tecnico luci
Diego Sedmak
tonski mojster / tecnico del suono
Giorgio Zahar
odrski mojster / capo macchinista
Marko Škabar
odrski delavec / macchinista
Moreno Trampuž
odrski delavec / macchinista
Alen Kermac
odrski delavec / macchinista
Marko Emili
Peter Auber
Dušan Mili@
Giuliana Brandolin
hišnik / custode
kurja@ in vratar / caldaista e portinaio
vratar in pomožni kurja@ / portinaio e aiuto caldaista
@istilka / pulitrice
Gledališki list je uredil Sergej Ver@
Prevod v italijanš@ino Tamara Lipovec
Grafi@na podoba SINTESI
Reklama STEFANI PUBBLICITÀ
Tisk Graphart Printing srl
Libretto di sala a cura di Sergej Ver@
Traduzione a cura di Tamara Lipovec
Veste grafica SINTESI
Pubblicità STEFANI PUBBLICITÀ
Stampa Graphart Printing srl
23
www.teaterssg.it
24