Uvod v mladinsko književnost Dr. Milena Mileva Blažić, doc. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2004/2005 - Gradivo za interno uporabo.
Download ReportTranscript Uvod v mladinsko književnost Dr. Milena Mileva Blažić, doc. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2004/2005 - Gradivo za interno uporabo.
Uvod v mladinsko književnost Dr. Milena Mileva Blažić, doc. Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani, 2004/2005 - Gradivo za interno uporabo Mladinska književnost – uvod Različna poimenovanja Mladinsko slovstvo Mladinska literatura Otroška književnost Otroška in mladinska književnost Mladinska književnost (M. Kobe) Različna poimenovanja Kinder Literature Jugend Literature Children’s Literature Teenage Literature Youth Literature Young Adults Literature - YA Definicija mladinske književnost S stališča naslovnika Mladinska književnost Otrok (0-18. leta) Mladostnik (12.-18.leta) Književnost za odrasle Mladinska književnost - naslovnik 1. Književna besedila za mlade • • A. Lindgren: Pika Nogavička (Pippi L ongstoking, 1945), 1958 N. Grafenauer: Pedenjped, 1966 Mladinska književnost - naslovnik 2. Priredbe in predelave književnih besedil za odrasle Charles in Marry Lamb: Pripovedke iz Shakespeara, 1953 (Tales from Shakespeare, 1807) Daniel Defoe: Robinson Crusoe, 1925 (The life and strange surprizing adventures of Robinson Crusoe of York Mariner, 1719). Jonathan Swift: Guliverjeva potovanja, 1953 (Gulliver's travels into several remote nations of the world, 1726) Charles Perrault: Pravljice (Stories or Tales of Past Times. 1697) Jacob in Wilhelm Grimm: Pravljice (Kinder und Hausmarchen Children's and Household Tales, 1812-1815: čez 200 pravljic: Luddwig Grimm 1819 –ilustracije -- pravljičarka: Katharina Dorothea Viehmann (pripovedovalka): Arabske pravljice / pripovedke: Tisoč in ena noč (Alf laila wa laila ok. 1000->, ~ - Prireditelj : P. Haderlap - pravljice iz jutrovih dežel. 1880-1916 Aladin, Ali Baba, Sindbad Mladinska književnost - naslovnik 3. Namenjena odraslim – brez prirejanja Daniel Defoe: Robinson Crusoe. 1925 (The life and strange surprizing adventures of Robinson Crusoe, Mariner of York 17191. Jonathan Swift: Guliverjeva potovanja. 1953 (Gulliver's travels into several remote nations of the world, 1726) Charles Perrault: Pravljice, 1697 J. in W. Grimm: Pravljice, 1812, 1815 Arabske pravljice/pripovedke: Tisoč in ena noč, Alf laila wa laila ) Mladinska književnost - naslovnik 4. Besedila namenjena mladim hk. knjige za odrasle John Ronald Reuen Tolkien: Hobiti (The hobbit or There and back again, 1937), Gospodar prstanov (The Lord of the Rings, 1954/55) Lewis Carroll (Charles Lutwidge Dodgson): Aličine dogodivščine v čudežni deželi (Alice's adventures in Wonderland, 1865), V ogledalu (Through the looking-glass and what Alice found there, 1872) (Il. John Tenniel) Joanne Kathleen Rowling: Harry Potter in kamen modrosti, 1999 (Harry Potter and the psiholospher's Stone, 1997) Mladinska književnost - naslovnik 5. Besedna ustvarjalnost mladih Anna Frank, Dnevnik Anne Frank (The diary of Anne Frank, 1942-1944; 1947) Zlatin dnevnik, 1994 Dogodivščine Suike tima, 1997 Zvezda z odra, 1998, Silvija, 1998, Življenje kot v filmu, 2000: Dež, 2001... Zlata Filipović Martin Vaupotič Nejka Omahen Petra Samec Petrin dnevnik, 1998 Lov na zvezde, 1995 [email protected]žav.si , 2002 Na drugi strani, 2oo4 Neli Kodrič 50 zlatih zrnc: spisi slovenskih osnovnošolcev, 1995 Značilnost mladinske književnost - dvojni naslovnik Hans Christian Andersen; James Matthey Barrie: • • • Cesarjeva nova oblačila, Deklica z vžigalicami, Grdi raček... Peter Pan Mali princ Pekarna Mišmaš, Ščeper in Mba, Veveriček posebne sorte... Butalci • Nebomske pesmi (Strelovod za jqo, Pridna punčka...) • Rimanice za predgospodične... Antoine de Saint- Exupery: Svetlana Makarovič: Frane Milčinski: Barbara Gregorič: Andrej Rozman Roza: Mladinska književnost – širše pojmovanje 1. književna besedila (umetnostna besedila) A. A. Milne: Tone Seliškar. 2. 3. Medvedek Pu (Winnie-the-Pooh, 1926), Hiša na Pujevem oglu (The House at Pooh Corner, 1928), II. E. H. Shepard Bratovščina Sinjega galeba (1936) a. C. Rowling: Harry Potter (1997), 1999 Svetlana Makarovič (Gal v galeriji, 1981) (I. Kostja Gatnik) Nataša Končnik Goršič (Mala Čarovnička... 1993/94, rev. Ciciban) (Il. Kamila Vončanšek ) Polonca Kovač (Zelišča male čarovnice, 1995) (Il. Ančka Gošnik Godec) polknjiževna besedila (polumetnostna ali literarizirana) stvarna besedila (neumetnostna besedila) Glasba in likovna umetnost, Zbirka Moji prvi koraki. S prvo malo enciklopedijo do učenosti, 1995) (Art and music) Velika ilustrirana otroška enciklopedija : za šolo in dom. 1997 (Children's illustrated encyclopedia) Velika otroška enciklopedija, 2000 (The Kingfisher children's encyclopedia) Mladinska književnost – ožje pojmovanje 1. 2. pesemska besedila prozna besedila Josip Ribičič: Nana, mala opica (1937) (Il. 0anko Umahen) Fran Milčinski - Ježek: Zvezdica Zaspanka, pravljična igra za marionete, 1959, ll. Mara Kralj) Svetlana Makarovič: Pekarna Mišmaš, 1974 (M. L. Stupica) Milan Dekleva: Totalka odštekan dan, 1992 (Il. Alenka Sottler) Boris A. Novak: Stotisočnoga in druge igre. 1995 Žarko Petan: Pet Pepelk: pravljična igra za otroke, 1999 3. Oton Župančič: Pisanice: pesmi za mladino, 1900 Niko Grafenauer: Pedenjped, 1966 (Il. Lidija Osterc) Tone Pavček- Majnice, fulaste pesmi 1996 (Il. Kostja Gatnik) dramska besedila 1. PESNIŠTVO 2. ljudska pesem gibalna pesmi, izštevanka (pomenske, nepomenske, živalske), narobe svet, nonsens verzi, pastirska pesem, rajalna pesem, rimanice, uganka, uspavanka ali zazibanka, zbadljivka ali nagajivka avtorska poezija PRIPOVEDNIŠTVO 3. Klasifikacija književnih zvrsti in vrst v mladinski književnosti Pravljica ljudska pravljica, klasična avtorska (umetna) pravljica, sodobna pravljica: kratka sodobna pravljica in obsežna sodobna pravljica / fantastična pripoved ) Pripovedka ljudska pripovedka, avtorska pripovedka; basen Legenda realistična pripovedna proza kratka zgodba v slikanici, zaporedje kratkih (zaključenih) zgodb, obsežnejše delo s poglavji (zaključena poglavja) DRAMATIKA gledališka igra pravljično-fantastična igra realistična igra lutkovna igra pravljično-fantastična igra realistična igra radijska igra / TV igra pravljično-fantastična igra realistična igra Knjižni in neknjižni mediji Strip Albert Uderco in Rene Goscinny: Asterix Jim Davis: Garfield Charles Schulz: Snoopy Miki Muster: Zvitorepec, Trdonja, Lahkotnik Kostja Gatnik: Gal v galeriji, Strahec v galeriji; Jure Kvak-kvak Marjan Manček: Hribci, Dajnomir in Miliboža Slikopis Anja Štefan, Slavica Remškar ... Neknjižni mediji Avdio kasete, video kasete, zgoščene ... 2001 Maček Muri (e-vir), 2001 Obdobja slovenske (mladinske) književnosti Starejša slovenska književnost Pismenstvo, P. Trubar: Abecednik 1550 P. Trubar: Katekizem 1550 (15752) Novejša slovenska književnost Razsvetljenstvo, romantika, realizem, moderna, ekspresionizem, socialni realizem Sodobna slovenska književnost Modernizem, postmodernizem NASTAJANJE MLADINSKE KNJIŽEVNOSTI Antika – basni in prilike 13.-16. st. - humanizem in renesansa – verska vsebina 16. st. - 1550 P. Trubar – Abecednik 17. st. - 1658 Jan Amon Komenski: Obris sensualium pictus (1711 Hipolit Novomeški - prevod v slovenščino) 18. st. - razsvetljensko – J. J. Rousseau – začetki posvetne mladinske književnosti 18.-19. st. Christoph von Schmid – prevodi in priredbe 1840 A. M. Slomšek 1842-1850 revija VEDEŽ – prvi slovenski mladinski časopis 19. st. – romantika ljudsko izročilo J. in W. Grimm avtorske pravljice za otroke E. T. Hoffman, H. C. Andersen, O. Wilde prevodi Grimmovih in Andersenovih pravljic 1871-1944 revija Vertec/Vrtec 1880 Fran Levstik: Otročje igre v pesencah 20. st. – nova romantika - moderna Starejša slovenska (mladinska) književnost 1520-1598 Adam BOHORIČ “Eno drugo otročjo pejsam, kadar se zjutraj gori vstane ali zvečer spata gre” 1566 Sebastijan KRELJ “Otročja biblija” Otrozhia biblia (abecednik, slovarček, katekizem v petih jezikih, navodilo za krščansko življenje, razlike med staro in novo zavezo, ena Trubarjeva in ena Kreljeva tepem ter opis pravopisnih in jezikovnih odmikov od Trubarjevega jezika) 1584 Jurij DALMATIN “Pesmarica 1744-1807 Jurij JAPELJ “Oda na god ene mlade gospodične” (rkp) 1774 David NOVAK “Slovenska pesem” (rkp) 1778 (1781) Feliks Anton DEV “Kdor na buga je brez Buga” – sejmarska balada kot pesem za mladino 1795-1797 Valentin VODNIK – uganke “Velika pratika ali Kalender”, 3 zvezki in ilustra.; uganke - rkp 1811 Valentin VODNIK – Pismenost 1811 1822 Valentin STANIČ “Pesme sa kmete ino mlade ljudi”, 32 str. 1899 Oton ŽUPANČIČ – ciklus otroških pesmi v Čaši Slovenska mladinska književnost Starejša mladinska književnost Novejša mladinska književnost – tradicionalna mladinska književnost V. Vodnik A. M. Slomšek 1848/50 Revija Vedež – posvetna mladinska književnost Revije: Vedež, Verter/Vrtec ... F. Levstik, J. Stritar, F. Erjavec, M. Valjavec ... O. Župančič, F. Milčinski, J. Ribičič, S. Kosovel ... Sodobna mladinska književnost 1950 – sodobna klasika 1990 - Poezija 1. 2. 3. 4. 1850-1900 – prve objave 1871 - objave v Vrtcu 1880 - F. Levstik “Otročje igre v pesencah” J. Stritar - moraliziranje 1900-1950 – estetsko merilo 1900 - O. Župančič “Pisanice” 1915 - O. Župančič “Ciciban in še kaj” 1915 - O. Župančič “Sto ugank” Srečko Kosovel 1950-1990 – inovacije, raznolikost, poetike ... 1955 - T. Pavček, K. Kovič ... 1966 - N. Grafenauer “Pedenjped” 1970 - D. Zajc, J. Snoj, S. Vegri, M. Košuta ... 1980 – B. A. Novak, M. Dekleva, N. Grafenauer ... Spomini na lastno otroštvo, nostalgija Idealizacija podobe otroke Problemska tematika – nesrečno otroštvo – S. Vegri 1990 - nov položaj otroka B. A. Novak, B. Š. Žmavc, A. Rozman Roza, B. Gregorič, P. Svetina ... Nov zorni kot – subverzivnost Lik uporne deklice – B. Gregorič Otrok v središču Poetična igra, besedne igre, nonsensi ... Proza 1. 2. 3. 1850-1900 – tradicionalna proza 4. Proza v reviji Vrtec Ljudske in avtorske pravljice ter pripovedke Razsvetljenski žanr: basen in prilika Moralizirajoča proza Vrtec, priloga Angelček, Zvonček Tradicionalna proza (moralna in verskovzgojna usmerjenost) 1900-1950 – fantastična in realistična proza Josip Brinar, Fran Milčinski, Josip Ribičič Pravljična in realistična proza F. Milčinski in J. Ribičič Socialni poudarki: F. Bevk, T. Seliškar 1950-1990 – mesti otroci, mladostniki 1950, 1960 realistična proza - J. Ribičič, F. Bevk, T. Seliškar 1955 E. Peroci – kratka sodobna pravljica 1960 fantastična pripoved V. Zupan, K. Brenk, V. Pečjak, S. Makarovič, N. Grafenauer ... 1960, 1970 – A. Ingolič, B. Jurca, I.. Zorman, K. Brenk ... Mestni otroci, mladostniki (A. Ingolič, B. Jurca, A. Ingolič) Poosebljene živali: P. Kovač 1990 – novi realizem, problemska tematika Problemska tematika P. Kovač Poetičnost – B. Štampe Žmavc Subverzivnost – A. Rozman Roza Dramatika (gledališke, lutkovne in radijske igre) 1. 2. 3. 1850-1900 – začetki (prevodi, priredbe ...) Prva dramska besedila Vrtec – priredbe nemških predlog 1900-1950 – nadaljevanje, objave, pravljične igre, šolski oder Prevodi v reviji Zvonček 1899-1906 J. Stritar “Igrokazni prizori” za mladino Igrice za šolski oder 1920 P. Golia (pravljične igre) – napredek Prve mladinske igre : J. Ribičič, F. Milčinski in F. Bevk Radijske igre za otroke (Vida Juvan, Maša Slavec) Branko Rudolf – pravična igra za lutkovni oder 1950-1990 – raznolikost, starejši in mlajši pisci Starejši pisci: Josip Ribičič, Pavel Golia in France Bevk - tradicionalno 1949 F. Milčinski Ježek (igra) “Zvezdica zaspanka” Žarko Petan, Leopold Suhodolčan, Niko Grafenauer, Miroslav Košuta Janez Bitenc – glasbene pravljice Najuspešnejši Frane Puntar – radijske igre 4. Lov na rep, Hojladrija, A, Novi avtorji: Franček Rudolf, Svetlana Makarovič, Polonca Kovač, Lojze Kovačič, Dane Zajc, Boris A. Novak, Alenka Goljevšček 1990 – poetične igre; priredbe, multimedija Boris A. Novak Milan Dekleva Bina Štampe Žmavc Radijska igra: Rosanda Sajko KATEGORIJE LJUDSKE OTROŠKE PESMI (ponarodele pesmi) NASTANEK: Ljudske otroške pesmi so nastale na osnovi funkcije (uspavati otroka, igrati se, nasmejati se, učiti ... (npr. uganka)…) NAČIN IZVAJANJA: To so pete ali govoreče pesmi NASTAJAJO TUDI DANES OBLIKA: rime, štirivrstičnice, uglasbljene, ritmizirane, zvočno upodobljene.. SPODBUDILE RAZVOJ UMETNE / AVTORSKE PESMI 1. uspavanka ali zazibanka govorec: ženska – mama funkcija = uspavati otroka, umiriti ga, dati mu občutek varnosti ritmični efekti močna čustvena nabitost razl.: slov.-svet.: slo. mama si želi, da otrok zrase, ne izraža tako topline kot svet. (prosti čas mater), delo ritem, rima 1. pastirska pesem pozna jo cel svet v socialno šibkejših okoljih prosti čas: paša govorec pesmi= otrok tema: hrana, toplota (kaj sem prislužil…) refren = ponavljajoč, ritmičen soc. vidik pojasnjuje vsebino obrednost, ritual 1. rajalna pesem ringa ringa raja postavljena je v svet živali znana po celem svetu obredi povezanost pesmi in plesa raj = ples 1. zbadljivka ali nagajivka nastanek: zbadanje otrok, nagajanje 1. izštevanka za začetek igre izumili so jo otroci logična vsebina ali pa tudi ne pomenske, nepomenske in živalske kratke zvočne zanimive 1. gibalna pesem, gibalna igra, pesem z gibi zelo zanimive med otroci, na paši, ko so imeli veliko časa bolj so si zapomnili vsebino 1. uganka kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti 1. narobe svet »modus inversus« »sonce sije, dežek gre, mlinar melje brez vode, …« otroci so si izmišljali – nemogoče predstave, učinek = komično, smešno besedne zveze so sestavljene po podobnostih ali nasprotjih 1. otroci o živalih govorec = otrok motiv: potreba po hrani, družbi živali imajo (delovne) funkcije AVTORSKE / UMETNE PESMI –avtor je znan LJUDSKE OTROŠKE PESMI AVTORSKE / UMETNE PESMI 1. nastanek - avtor • ni znan • znan avtor 1. teme • nekatere čustveno oddaljene od otrok • otroško doživljajski svet in igra 1. oblikovno, ritmično, motivno • kratke, ritmične, otrok • podobno (izhajajo iz lop) 1. vzgojnost • • verska, moralna vzgoja pedagoški kazalec • literarna, estetska vzgoja (depedagogizacija – z Levstikom) 1. sociološka pogojenost • delo, služba (pastir) • prosti čas LJUDSKE OTROŠKE PESMI AVTORSKE / UMETNE PESMI 1. izvirni otroški liki • • • • • • • • • Ciciban Cicido Cicifuj Cvilimožek Čenčač Laket-brada Najdihojca Pedenjped Pedenj-človek 1. izviren domišljijski lik (proza) • Kosovirja 1. izvirne (domišljijske) dežele; mesta • • • • Kosovirija Čenčarija Rič-rač Indija – koromandija Klobučarija • PRAVLJICE IN PRAVLJIČNE ZNAČILNOSTI – Model ljudske pravljice - Max LUTHI 1. tipičen začetek in tipičen konec • • tipičen začetek: Nekoč davno (sta živela..., je živel.., je bil...)... tipičen konec: ...in potem sta živela srečno do konca svojih dni. 1. dogajalni prostor in čas nista znana 1. 2. nekje (ni natančnega določila kraja, kar pomeni, zgodba se zgodi vsepovsod) nekoč (ni natančnega določila časa, zato je čas univerzalen, tudi danes) 1. literarni liki so tipi (brez individualnih značilnosti) Črno-bela tehnika pisanja; 1. dober-hudoben, 2. pošten-nepošten, 3. reven-bogat... 1. borba med dobrim in zlim Moralne vrednote: 1. pozitivno-negativno, 2. poštenost-nepoštenost, 3. dobro-slabo... 1. zgradba dogajanja Ponavljanje: 1. trije brati..., 2. trikrat (zaporedje dogodkov) 3. dva sinova... 1. tipični rekviziti Čarobni oz. čudežni predmeti: 1. čarobni prah, 2. čudežne gosli, 3. čarobni prstan... 1. enodimenzionalnost dogajanja 1. 2. Samoumevnost dogodkov, otroku je besedilo pravljice v oporo pri podoživljanju čustev in domišljijske igre. (Npr. Rdeča kapica se ne začudi ko sreča volka, ki spregovori...). Pravljice (ljudske pravljice) se dogajajo na eni ravni - na ravni čudežev, ni preskoka iz doživljajskega v domišljijski svet. Sodobna pravljica – motivno-tematske in morfološko-strukturne značilnosti 1. Obseg - Kratka 1,5-10 str. Sodobna – sodobnost, današnji čas in prostor Pravljica – pravljične značilnosti, pravljičnost 1. Temeljna tema, snov, motiv - Otroški doživljajski svet in igra 1. Sintetična dogajalna linija (droben izsek) - Dogajanje je pogosto skrčeno na droben izsek iz otrokovega vsakdanjika 1. Glavna književna osebi in Druge književne osebe / liki - Sodoben mestni otrok (od predšolskega do zgodnjega šolskega obdobja) Igra kot pomembna otrokova aktivnost Otrok doživlja realni in irealni svet sta enakovredna 1. Liki odraslih ljudi - Navzoči, stranska vloga , sekundarna funkcija 1. Ravni dogajanja - Dogajanje poteka na dveh ravneh dvodimenzionalnost – dvoplastnost dogajanja Začetek in sklep – ena raven dogajanja (resnični vsakdanjik otroškega literarnega lika) Osrednji del – druga raven dogajanja (fantastična dežela) Linearno dogajanje: R – F – R Linearno dogajanje: F – R - F 1. Bivanjske sposobnosti (razlika: otroci – odrasli) - Književne osebe iz sveta odraslih ostajajo na realni ravni dogajanja Književne osebe iz sveta otrok se seli iz realnega v irealni svet 1. Vzrok oz. povod za vdor fantastičnih prvin - Vzrok za vdor irealnih prvin je REALEN (stiska, problem, osamljenost, potreba po igri, neuresničena želja, bolezen) 1. Pripovedovalec, pripovedna perspektiva (otroški zorni kot) - Avktorialni pripovedovalec, vsevedni pripovedovalec Otroški zorni kot / otroška perspektiva oz. Personalni pripovedni položaj; subjektivne prvine 1. Dogajalni prostor in čas - Realna raven: čas je sodobnost, prostor je sodobno mestno okolje (urban utrip) 1. Moralni nauk - Ne pozna moralnega nauka, ne v smislu ljudskih pravljic in ne kot zgledi klasičnih avtorskih / umetnih pravljic), ki se naslanjajo na model ljudskih pravljic Pisec je na strani otrok, zagovarja ga, z empatijo osvetljuje otroški način doživljanja sveta - OBSEŽNA SODOBNA PRAVLJICA – FANTASTIČNA PRIPOVED Motivno-tematske in morfološkostrukturne značilnosti / stalnice KRATKA SODOBNA PRAVLJICA • Obseg Kratka 1,5-10 str. Sodobna – sodobnost, današnji čas in prostor Pravljica – pravljične značilnosti, pravljičnost Obsežna 200-300 str. Sodobna – sodobnost, današnji čas in prostor Pravljica – pravljične, fantastične značilnost; manj pravljičnosti več fantastičnosti • Temeljna tema, snov, motiv Otroški doživljajski svet in igra Otroški doživljajski svet in igra • Sintetična dogajalna linija (droben izsek) Dogajanje je pogosto skrčeno na droben izsek iz otrokovega vsakdanjika • • • • Dogajanje je pogosto skrčeno na del otrokovega vsakdanjika Del – uvodni del: dom (realen svet; realen dogajalni okvir) Del – osrednji del: odhod od doma in dogodivščina, pustolovščina, potovanje (irealen svet, fantastična raven dogajanja) Del - sklepni del: varna vrnitev domov • • Sodoben mestni otrok (od predšolskega do zgodnjega šolskega obdobja) Igra kot pomembna otrokova aktivnost Otrok doživlja realni in irealni svet sta enakovredna • • • Sodoben mestni otrok (od predšolskega do zgodnjega šolskega obdobja) Igra kot pomembna otrokova aktivnost Otrok doživlja realni in irealni svet sta enakovredna Glavni literarni lik je otrok, individuum, ni tip, subjektivne značilnosti, ime • Glavni literarni lik • • Liki odraslih ljudi • • • Navzoči Stranska vloga Sekundarna funkcija • • Navzoči Stranska vloga Sekundarna funkcija • Ravni dogajanja • • Dogajanje poteka na dveh ravneh dvodimenzionalnost – dvoplastnost dogajanja Začetek in sklep – ena raven dogajanja (resnični vsakdanjik otroškega literarnega lika) Osrednji del – druga raven dogajanja (fantastična dežela) Linearno dogajanje: R – F – R Linearno dogajanje: F – R - F • • • • • • Dogajanje poteka na dveh ravneh dvodimenzionalnost – dvoplastnost dogajanja Začetek in sklep – ena raven dogajanja (resnični vsakdanjik otroškega literarnega lika) Osrednji del – druga raven dogajanja (fantastična dežela) Linearno dogajanje: R – F – R Linearno dogajanje: F – R – F Plastovito: R - F – R – F – R – F • • Bivanjske sposobnosti (razlika: otroci – odrasli) • • Književne osebe iz sveta odraslih ostajajo na realni ravni dogajanja Književne osebe iz sveta otrok se seli iz realnega v irealni svet 1. 2. Književne osebe iz sveta odraslih ostajajo na realni ravni dogajanja Književne osebe iz sveta otrok se seli iz realnega v irealni svet • Vzrok oz. Povod za vdor fantastičnih prvin • Vzrok za vdor irealnih prvin je REALEN (stiska, problem, osamljenost, potreba po igri, neuresničena želja, bolezen) • • Vzrok za vdor irealnih prvin je REALEN (stiska, problem, osamljenost, potreba po igri, neuresničena želja, bolezen) Stranski liki (otroci, odrasli) se začudijo fantastičnemu svetu oz. Dvodimenzionalnosti • Pripovedovalec, pripovedna perspektiva (otroški zorni kot) • • Avktorialni pripovedovalec, vsevedni pripovedovalec Otroški zorni kot / otroška perspektiva oz. Personalni pripovedni položaj; subjektivne prvine 1. 2. • Avktorialni pripovedovalec, vsevedni pripovedovalec Otroški zorni kot / otroška perspektiva oz. Personalni pripovedni položaj; subjektivne prvine Predstavljena oz. Pripovedovana s stališča nedolžnega otroka (literarnega lika) • Dogajalni prostor in čas Realna raven: čas je sodobnost, prostor je sodobno mestno okolje (urban utrip) • • Notranji – subjektivni čas (doživlja ga glavni otroški lik) in Zunanji – objektivni (doživljajo ga odrasli) • Moralni nauk • Ne pozna moralnega nauka, ne v smislu ljudskih pravljic in ne kot zgledi klasičnih avtorskih / umetnih pravljic), ki se naslanjajo na model ljudskih pravljic Pisec je na strani otrok, zagovarja ga, z empatijo osvetljuje otroški način doživljanja sveta • Ne pozna moralnega nauka, ne v smislu ljudskih pravljic in ne kot zgledi klasičnih avtorskih / umetnih pravljic), ki se naslanjajo na model ljudskih pravljic Pisec je na strani otrok, zagovarja ga, z empatijo osvetljuje otroški način doživljanja sveta Sporočilo za otroke in sporočilo za odrasle • • • • Fantastična pripoved I. (M. Kobe) OBSEŽNA SODOBNA PRAVLJICA–FANTASTIČNA PRIPOVED Obsežna 200-300 str. Sodobna – sodobnost, današnji čas in prostor Pravljica – pravljične, fantastične značilnost; manj pravljičnosti več fantastičnosti Motivno-tematsko: otroški doživljajski svet in igra Dogajanje je pogosto skrčeno na del otrokovega vsakdanjika Del – uvodni del: dom (realen svet; realen dogajalni okvir) Del – osrednji del: odhod od doma in dogodivščina, pustolovščina, potovanje (irealen svet, fantastična raven dogajanja) Del - sklepni del: varna vrnitev domov Književne osebe - sodoben mestni otrok (od predšolskega do zgodnjega šolskega obdobja) Igra kot pomembna otrokova aktivnost Otrok doživlja realni in irealni svet sta enakovredna Glavni literarni lik je otrok, individuum, ni tip, subjektivne značilnosti, ime Navzoči odrasli, stranska vloga, sekundarna funkcija Fantastična pripoved II. (M. Kobe) dvodimenzionalnost – dvoplastnost dogajanja uvod in zaključek – ena raven dogajanja (resnični vsakdanjik otroškega literarnega lika) osrednji del – druga raven dogajanja (fantastična dežela) Dogajanje - linearno dogajanje: R – F – R Enoplastno dogajanje: F – R – F Dvoplastno : R - F – R – F – R – F Književne osebe iz sveta odraslih ostajajo na realni ravni dogajanja Književne osebe iz sveta otrok se seli iz realnega v irealni svet Vzrok za vdor domišljijskih prvin je REALEN (stiska, problem, osamljenost, potreba po igri, neuresničena želja, bolezen) Stranski liki (otroci, odrasli) se začudijo fantastičnemu svetu oz. Dvodimenzionalnost Fantastična pripoved III. (M. Kobe) Pripovedovalec - avktorialni pripovedovalec, vsevedni pripovedovalec Zorni kot - otroški zorni kot / otroška perspektiva oz. Personalni pripovedni položaj; subjektivne prvine Predstavljena oz. Pripovedovana s stališča nedolžnega otroka (literarnega lika) Čas - notranji – subjektivni čas (doživlja ga glavni otroški lik) in Čas - zunanji – objektivni (doživljajo ga odrasli) Nauk - ne pozna moralnega nauka, ne v smislu ljudskih pravljic in ne kot zgledi klasičnih avtorskih / umetnih pravljic), ki se naslanjajo na model ljudskih pravljic Pisatelj/ica je na strani otrok, zagovarja ga, z empatijo osvetljuje otroški način doživljanja sveta Sporočilo za otroke in sporočilo za odrasle Poimenovanje PRIPOVEDNIŠTVO 1. pravljica • • • ljudska pravljica klasična avtorska (umetna) pravljica sodobna pravljica kratka sodobna pravljica obsežna sodobna pravljica / fantastična pripoved 2. pripovedka 3. mit, legenda, basen 4. realistična pripovedna proza • • • • • ljudska pripovedka avtorska pripovedka kratka zgodba v slikanici zaporedje kratkih (zaključenih) zgodb obsežnejše delo s poglavji (zaključena poglavja) Definicija fantastične pripovedi Fantastična pripoved je obsežna sodobna pravljica, v kateri se dogajajo čudeži v domišljijskem svetu, drugačnem kot je doživljajski, s prvinami nepričakovanega, čudežnega in kršenjem naravnih zakonov. Fantazemi – Značilnosti strukture fantastične pripovedi (M. Nikolajeva) 1. 2. 3. 4. 5. 6. Zakon 1. 2. omejitev doslednost 1. 2. 3. 4. 5. primarni in sekundarni svet Splošno Zaprt, odprt in impliciten (znotraj) Množica sekundarnih svetov Vzorci potovanja 1. 2. 3. Sekundarni čas Razmerje: primarni in sekundarni čas Destinacije (preteklost, prihodnost) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Dežela onstran – zunaj atlasa Planet Otok Podzemni svet Podvodni svet Svet znotraj Slika Skozi zrcalo Paralelni svetovni / alternativni svetovi 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Vrata Smrt, sanje Glasnik (pošiljatelj) Glasnik (pošiljatelj) iz opisanega () sveta Čarobni predmet Časovni stroj Tehnični pripomočki Čarobni objekt v primarnem svetu Fantastične kakovosti / značilnosti 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. Sprememba sekundarnega kronotopa Vsiljivci ali opazovalci Kdo je duh Identiteta Jezikovne ovire Ime Dokaz o sekundarnem svetu Prostor Fantastični čas - temporalnost 4. Fantastični prostor - specialnost Prehod vpliv fantastičnosti Slikanica Otroška knjiga s slikami brez besedila ali s kratkim besedilom. Antika: piktogrami Srednji vek: iluminacije, bestiariji 1657 Jan Amos Comenius: Orbis Sensualium Pictus (Vidni svet v slikah) Vrste slikanic 1. Izvirna slovenska (sl. avtor – sl. ilustr.) –slov. • K. Kovič: Maček Muri – Jelka Reichman • H. C. Andersen: Pravljice – M. L. Stupica • R. Dahl: Odvratne rime – Q. Blake • B. Gregorič: Mame, očki in otročki – Svjetlan Junakovi 2. Delno slovenska (tuji avtor – slov. ilust.) 3. Slikanica (t. avtor – t. ilustr.) – oba tuja avtorja 4. Slikanica (slov. avtor – tuji ilust.) Vrste slikanice 1. Leporello – kartonska zgibanka (1.3. l.) 1. Slika brez besedila 2. Kratka besedila (besede, verzi, povedi) 3. Slike s kratkim besedilom (pesmi) 2. Slikanica s tankimi listi (2.-3. l.) 3. Slikanice iz različnim materialov Blago, plastika, les ... Tipi slikanice 1. • • 2. 3. • • • • • • Avtorska slikanica Brez besedila: Marjan Amalietti: Maruška potepuška M. L. Stupica: Dvanajst mesecev M. Stupica: Čudežno drevo Marcus Pfister: Mavrična ribica S. Makarovič: Z besedilom: Avtor in ilustrator – tim K. Kovič – J. Reichman L. Kovačič – M. Bizovičar N. Grafenauer – M. L. Stupica B. Š. Žmavc – D. Demšar S. Makarovič – G. Vahen Avtor in ilustrator - občasen tim S. Makarovič – T. Lavrič (Škrat Kuzma dobi nagrado) Odnos med besedilom in ilustracijami 1. Klasična slikanica – klasična knjižna ilustracija • • Ilustracije – samostojne slike H. C. Andersen: Pravljice – M. L. Stupica 2. Ilustracija – čez rob, čez besedilo • • Združitev ilustracije in besedila S. Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado – T. Lavrič 3. Besedilo kot del ilustracij • • iluminacije, ABC, piktogrami, slikopisi D. Zajc: Abecedarija – M. Bizovičar Nove vrste slikanic Enakovrednost razmerja: otroci – odrasli Neavtoritativna perspektiva: Otrokov zorni kot Strip (M. Muster, K. Gastnik, M. Manček) Smeri razvoja 1. Avtorska slikanica • Kveta Pačovska: Alphabet 2. Problemska slikanica Max Velthuijs: Žabec (Frog and pig, Frog and cudk, Frog is a hero, Frog in love...) 3. Igralna slikanica (igralna knjiga) • Lucy Cousins: Minka...(Count with Maisy; Maisy’s bedtime, Maisy Dresed Up...) • Eric Carle: Zelo lačna gosenica/The very hungry caterpillar 4. Umetniška slikanica (knjižno slikarstvo) • M. L. Stupica, M. Stupica • Otfried Preussler: Pravljica o samorogu – Gennadij Spirin Primeri slikanic 1. Isto književno besedilo večkrat ilustrirano S. Makarovič: Škrat Kuzma dobi nagrado – J. Reichman (1974), Tomaž Lavrič (1996) S. Makarovič: Kosovirja na leteči žlici 1974 – Lucija Osterc; Matjaž Schmidt (1994) F. Levstik: Martin Krpan 2. Ponatisi besedila s prvotnimi ilustracijami • K. Kovič: Maček Muri (1975) – J. Reichman • E. Peroci: Moj dežnik je lahko balon (1955) – M. Stupica • E. Peroci. Muca copatarica (1957) – A. G. Godec 3. Slikanice: odrasel avtor – otrok ilustrator • V. Pečjak: Drejček in trije Marsovčki (1961) • L. Kovačič: Zgodba o levih in levčku (1983) –M. Schmidt Kriteriji delitve slikanice 1. zahtevnost 2. izvirnost 3. avtorstvo 4. besedilo 5. umetniškost 6. tvorjenje 7. književne zvrsti in vrste 8. knjižne oblike 9. mediji 10. naslovnik 11. klasična ali aktivizirajoča – komunikacijska 12. ustvarjalnost 13. eksperimentalna slikanica Definicija SLIKANICE Slikanica je vrsta mladinske knjige, v kateri se navadno dopolnjujeta besedilo in ilustracija. (M. Kobe, M. Avguštin, ES, 1997, 11, str. 133) Slikanica je tekstovno-likovno enovito delo s področja mladinske književnosti. S stališča naslovnika, slikanico definiramo kot knjigo namenjeno mladim bralcem v predbralnem in začetnem bralnem obdobju. Vendar po letu 1990 je slikanica postala tudi branje za odrasle bralce. (J. W. Burger-F. Prešern: Lenora, ilustr. Marija Lucija Stupica) Začetki ilustriranih knjig segajo v Antiko, srednji vek (iluminacije, bestiariji, ABC knjige ...) Začetki slikanice segajo v 17. in 18. st. in Orbis Pictus sensualis slovaškega Jana Amosa Komenskega. Začetki izvirne slovenske slikanice nastale Izvirna slovenska slikanica doživi razcvet po 2. sv. vojni, ko je začela izhajati v posebnih knjižnih zbirkah in formatih, ki imajo značilnosti slikaniške knjižne izdaje: 1949 Cicibanova knjižnica 1950 Pionirska knjižnica (T. Seliškar-Rado Krošelj: Liščki) 1953 Čebelica, 1958 Najdihojca, knjižnica za predšolsko mladino (miniaturna slikaniška zbirka – leporrelllo) 1962 Kurirčkova knjižnica, 1966 Biseri (1966 T. Seliškar-B. Kos: Mule in liščki) 1967 Velike slikanice; 1974 Mala slikanica, 1975 Deteljica 1975 Zlata slikanica 1977 Pedenjped, 1978 Kurirčkova zgodovinska slikanica 1979 Kurirčkova torbica (mini slikanica) 1981 Levi devžej, 1983 Liščki (1983 M. Šeme-M. Jemec-Božič: Bila sem partizanska učiteljica) 1985 Kresnice, 1985 Ringaraja, 1987 Cicibanov vrtiljak 1987 Kartonke – Jiri Zdenek Novak-Vojteh Kubašta: Čriček in mravlje 1988 Elmerjeve kartonke – 1988 David MacKee: Elmerjev dan/Elmer's day 1991 Trepetlika 1995 Svetlanovčki 1996 Veliki pravljičarji 2003 Galova knjižnica idr. po letu 1930 A. Černej – Edo Deržaj; Ksenija Prunk – Ljudmila Prunk Milko Bambič 1938 F. Bevk-Josip Pukl: Huda čarovnica Čirimbara Kriteriji delitve 1. zahtevnost - širše pojmovanje Vrste slikanic in primeri slikanic 1. - leporello (slikanica s kartonskimi listi; kartonska zgibanka; kartonka) 1994 Eric Hill: Piki na sejmu / Spot at the fair 1997 Eric Carle: Zelo lačna gosenica/ Very hungry caterpillar 1998 David MacKee: Elmerjevi prijatelji /Elmers’ friends 1. - slikanica s kartonskimi listi 1982 M. Voglar- L .Osterc: Bibarije . Pesmi-igre-slike 1983 Z. Glogovec-L. Osterc: Slikanica za Jurčka in mamico 1983 Z. Glogovec-L. Osterc: Slikanica za Jurčka in očka 1. 1. - slikanica s tankimi listi – ožje pojmovanje 1974 S. Makarovič-M. L. Stupica: Pekarna Mišmaš 1997 S. Makarovič-G. Vahen: Pekarna Mišmaš 1999 S. Makarovič-G. Vahen: Smetiščni muc in druge zgodbe knjiga pravljic 1964 M. Valjavec-A. Šavli-A. Gošnik Godec: Zlata ptica: slovenska ljudska pravljica 1973 K. Kovič-J. Reichman: Moj prijatelj Piki Jakob 1990 P. Kovač-M. Erič: Kaj se komu sanja 1. - ilustrirana knjiga 1998 H. C. Andersen-M. L. Stupica: Pravljice 1. - slikopisi 2000 A. Štefan-J. Reichman: Lešniki, lešniki 1. - stripi 1984 M. Manček: Dajnomir in Miliboža 1990 M. Manček: Velike misli malega muca: 100 izrekov iz vseh vetrov 1991 Rene Goscinny-Albert Uderzo: Umpah Pah 1990 M. Muster: Pustolovščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika 1. izvirno st izvirna slovenska slikanica • 1955 E. Peroci-A. Gošnik Godec: Moj dežnik je lahko balon • 1957 E. Peroci-A. Gošnik Godec: Muca copatarica • 1975 K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri • 1981 D. Kette-J. Reichman: Šivilja in škarjice • 1992 A. Gošnik Godec: Slovenske lj. Pravljice izvirna slovenska ilustracija – tuji pisatelj – slovenski ilustrator/ka • 1998 H. C. Andersen-M. L. Stupica: Pravljice • 1999 J. in W. Grimm-M. L. Stupica: Rdeča kapica • 1996 E. T. A. Hoffmann: M. L. Stupica: Hrestač in mišji kralj • 2000 O. Wilde-A. Sottler: Pravljice / The happy prince and other tales • 2000 E. T. Hoffmann-M. L. Stupica: Nussknacker und Mausekonig: mit Bildern von Marija Lucija Stupica tuje ilustracije – izvirno slovensko besedilo – slovenski pisatelj • 1970 N. Grafenauer. Reiner Zieger: Živali v gozdu • 1998 B. Štampe-Žmavc-S. Junaković: Muc Mehkošapek • 2001 B. Gregorič-S. Junaković: Mame, očki in otročki tuji avtor – tuji ilustrator • 1969 O. Preussler-Winnie Gayler: Mali povodni mož • 1993 M. Pfister: Mavrična ribica • 1995 R. Dahl-Q. Blake: Odvratne rime /Revolting Rhymes 1. avtorstvo 1. avtorska slikanica 1980 S. Makarovič: Maček Titi 1993 Marcus Pfister: Mavrična ribica 1994 Max Velthuijs: Zaljubljeni žabec 1995 M. Stupica: Čudežno drevo 1999 Dick Bruna: Nina v šoli 1999 Lila Prap: Male živali 2002 Lila Prap: Zakaj? 2003 Lila Prap: Why? 1. soavtorska slikanica 1976 K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri 1980 K. Kovič-J. Reichman; Križemkraž 1981 K. Kovič-J. Reichman: Zmaj Direndaj 1984 K. Kovič-J. Reichman: Pajacek in punčka 1. občasno sodelovanje 1993 B. Štampe Žmavc-A. Trobentar: Kam je izginil sneg? 1. besedi lo 1. - slikanica brez besedila 1977 Marjan Amalietti: Maruška potepuška 1978 Marjan Manček: Brundo se igra, 1979 M. Manček: Brundo skače, 1979 L. Osterc: Slonček gre na morje 1979 M. Schmidt: Lepše in boljše 1. - slikanica z besedilom 1952 O. Župančič. M. Stupica-Muck: Mehurčki 1976 N. Grafenauer-K. Gatnik: Avtozaver 1994 B. Gregorič-I. Cvetko: Nebomske pesmi 1. - mladinska besedila brez ilustracij 1990 D. Zajc: Pesmi, pravljice in igre za otroke 1. - slikopisi 2000 Anja Štefan-J. Reichman: Čez griček v gozdiček 2000 Anja Štefan-J. Reichman: Lešniki, lešniki 1. strip avtorski strip • M. Manček: Dajnomir in Miliboža, Modri medvedek; Hribci ... • M. Muster: Lakotnik ... F. Levstik- M. Muster: Martin Krpan • M. Muster 1. umetnišk ost 1. - stvarna slikanica velika izobraževalna slikanica 1953 F. Bevk-Bogdan Grom: Obnašaj se spodobno! (bonton) 1924 P. Flere: Slike iz živalstva 1943 F. Erjavec-J. Logar: Živalske podobe 1959 F. Erjavec-Nadja Ambrožič-Mija Bratos-Marijan Vojska (il.): Živalske podobe 2001 Peter Štih-Andreja Peklar: Srednjeveške zgodbe (ilustrirana zgodovina Slovencev za otroke) 1. - leposlovna ali literarna slikanica 1955 E. Peroci-L. Koporc: Moj dežnik je lahko balon 1957 E. Peroci-A. Gošnik Godec: Muca copatarica 1966 E. Peroci-M. Stupica: Moj dežnik je lahko balon 1966 N. Grafenauer-L. Osterc: Pedenjped 1975 K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri 1979 N. Grafenauer-M. Manček: Pedenjped 1983 N. Grafenauer-K. Volčanšek-J. Lombergar-Breda Kovič: Stara Ljubljana 2003 Mojca Osojnik: Polž Vladimir gre na štop 1. - literarizirna stvarna - polliterarna slikanica 1980 M. Janez-B. Jakac: Oton Župančič (v besedi in sliki) 1981 S. Makarovič-K. Gatnik: Gal v galeriji 1995 P. Kovač-A. Gošnik Godec: Zelišča male čarovnice 1997 E. Umek-Samo Jenčič: Radovedni Taček v galeriji 1998 B. Golob-M. Manček: Vejica, nagajiva smejica: razlaga, ponovitev snovi z vajami za kratkohlačnike in krathohlačnice 2000 B. Kos: Škratki elektroni in Pepelka 2000 N. Končnik Goršič-J. Godec Schmidt: Prosim in hvala 2000 Z. Arnež-M. Muster: Zajček zobke brusi 2001 D. Muck-Rajko Blaško: Čudež v operi 2001 J. Sitar-I. Cvetko: Zgodbe za lutke in prste 2003 S. Makarovič-K. Gatnik-Jasmina Marijan-Bojan Salaj: Strahec v galeriji - 1. tvorjenje 1. - ljudsko slovstvo (pesmi, pravljice, pripovedke) 1922 P. Flere-M. Gaspari: Babica pripoveduje 1955 Antologija ljudskih pesmi- M. Vogelnik: Pojte, pojte drobne ptice, preženite vse meglice 1955 M. Gaspari: Povodni mož – slovenska ljudska pravljica s Tolminskega 1967 K. Brenk-A. Gošnik Godec: Babica pripoveduje – slovenske ljudske pravljica 1977 Antologija ljudskih pesmi-M. Stupica: Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice 1990 Antologija ljudskih pesmi-Z. Čoh: Enci benci na kamenci 1 1998 Antologija ljudskih pesmi-Z. Čoh: Enci benci na kamenci 2 1. - avtorsko besedilo – izvirno slovensko besedilo 1966 N. Grafenauer-L. Osterc: Pedenjped 1979 N. Grafenauer-M. Manček: Pedenjped 2001 M. Košuta-M. Kozjek: Lestev in sirček 2001 T. Pavček-M. Jemec-Božič: Juri Muri drugič v Afriki 2002 D. Zajc-A. Luger Peroci: Leteča hišica 1. književne vrste 1. 1. - pesemska besedila ljudske pesmi avtorske pesmi pripovedna proza ljudske pravljice in pripovedke klasične avtorske pravljice in pripovedke kratke sodobne pravljice zbirka kratkih sodobnih pravljic obsežne sodobne pravljice ali fantastične pripovedi kratka realistična pripovedna proza obsežnejša realistična pripovedna proza (zaključena poglavja) 1. - dramska besedila 1951 P. Golia-N. Omersa: Jurček: pravljica v štirih dejanjih s prologom 1953 K. Brenk-M. Stupica: Igra o bogatinu in zdravilnem kamnu: pravljica za šolarje v petih slikah 1981 A. Goljevšček-M. Jemec Božič: Čudežni kamen / Kralj Matjaž, kako se imaš? / Če zmaj požre mamo / Hiša 2000 I. Cvetko: Najmanjše igre na Slovenskem 2000 V. Moderndorfer-B. Varl: Zeleni fantek:lutkovna igrica v desetih prizorih 1. - glasbene pravljice 1982 M. Voglar-L. Osterc: Bibarije: pesmi – igre – slike 1986 J. Bitenc-J. Reichman: Tri muce in druge glasbene pravljice 2001 J. Bitenc- M. Jemec Božič: Tinko Polovinko 2001 S. Remškar-K. Virant Iršič-M. Schmidt-A. Sottler-S. Junaković: bakreni prstan: tri glasbene pravljice 2003 A. Pesek-J. Godec Schmidt: Muca prede nitke zlate: svetovne uspavanke 1. knjižne oblike 1. slikaniška izdaja • K. Kovič-J. Reichman: Maček Muri • F. Levstik-T. Kralj: Martin Krpan • 1979 J. Vandot-F. Bevk-M. Koren: Kekčeve zgodbe • 1979 I. Cankar-L. Osterc: Pehar suhih hrušk • 1985 L. Novy-M. Vogelnik: Pika poka • knjižna izdaja • F. Levstik: Martin Krpan (Kondor) • J. Vandot: Kekec • J. Jurčič: Kozlovska sodba v Višnji gori • F. Prešern: Povodni mož • F. Prešeren: Turjaška Rozamunda 1. mediji 1. 1. - - 1. - tisk različne oblike knjige zvočni posnetki 1984 K. Kovič-J. Novak-N. Falk: Maček Muri in muca Maca (zvočna kaseta) 1993 K. Kovič-J. Novak-N. Falk-S. Hren: Maček Muri in muca Maca (video kaseta) 1996 K. Brenk-L. Vrhunc-I. Glonar: Babica pripoveduje – (zvočna kaseta) 1998 K. Brenk-L. Vrhunc-I. Glonar-I. Mežan-B. Kralj-M. Potokar-P. Bibič: Babica pripoveduje (zvočni posnetek) 1998 K. Kovič-J. Novak-N. Falk: Maček Muri & Muca Maca (CD zgoščenka) 2000 K. Kovič-R. Sajko-J. Novak: Maček Muri (zvočni posnetek) elektronska slikanica (multimedija) – interaktivna elektronska slikanica 2001 K. Kovič-M. Kozjek-M. Koštomaj-J. Novak: Maček Muri 1. naslovnik 1. 1. - mladi bralec 1977 J. Jurčič-M. Manček: Kozlovska sodba v Višnji gori 1978 D. Zajc-C. Potokar: Mlada Breda 1985 F. Prešeren-J. Reichman: Povodni mož 1999 D. Zajc-Miroslav Šuput: Argonavti odrasli bralec 1991 G. A. Burger-F. Prešeren-M. L. Stupica: Lenora 1988 J. Snoj-A. Trobentar: Škorček Norček 1984 K. Kovič-J. Reichman: Pajacek in punčka 1977 K. Gatnik: Magna Purga danes in nikdar več - strip 1. klasična ali aktivizirajoča – komunikacijska • klasična slikanica (besedilo na eni strani, ilustracija na drugi strani) • • aktivizirajoča slikanica - igralna knjiga (zgibanke) • • • • 1974 V. Zupan-M. L. Stupica: Plašček za Barbaro 2001 B. Gregorič-S. Junaković: Mame, očki in otročki 2001 A. Rozman Roza- S. Junaković: Rdeča žaba, zlat labod 2001 P. Svetina-S. Junaković: Goske, psički in oslički igralna knjiga – postavljanka • • 1996 Lucy Cousins: Minkina hiša: postavljanka in igralna knjiga 2001 Lucy Cousins: Minkina kmetija: postavljanka in igralna knjiga poezija: F. Prešeren-A. Burger – M. L. Stupica: Lenora, 1991 F. Prešeren- J. Reichamn: Povodni mož, 1985 F. Prešeren-A. Peklar: Turjaška Rozamunda, 2003 F. Prešeren-K. Volčanšek: Turjaška Rozamunda, 1985 F. Prešeren-I. Seljak: Krst pri Savici, 1986 F. Prešeren-J. Reichamn: Pesem od Lepe Vide, 1987 F. Prešeren-D. Kofler: Sonetni venec, 1987 F. Prešeren-R. Debenjak: Uvod h Krstu pri Savici, 1984 F. Prešeren-M. Irena: Zmerom svojo goni slavček, 1986 F. Prešeren-K. Palčič: Dohtar, ti jezični dohtar, 1989 F. Prešeren-R. Skočir: Zdravilo ljubezni, 1989 Proza: F. Levstik-S. Bricelj: Martin Krpan z Vrha 1. Mladinsko časopisje 1. periodične publikacije, namenjene otrokom in mladini 2. redno izhajanje (navadno med šolskim letom), naklado, aktualnost in usmerjenost k določenim bralcem 3. mladinske priloge v dnevnem ali tedenskem splošno informativnem časopisju; usmerjene vzgojnoliterarno 1. Mladinsko časopisje - začetki 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. periodične publikacije za otroke in mladostnike do konca osnovne šole 1864 predhodnica Sprotuletna vijolica – rokopisni tednik s tiskanim naslovom (dijaki mariborskega učiteljišča) – pesmi in povesti 1848-1850 Vedež – prvi tiskani slovenski mladinski časopis, ur. Ivan Navratil 1871-1944 Vrtec močno vplival na razvoj slovenske mladinske književnosti 1887-1935 Angelček priloga Vrtca se osamosvoji 1935 Lučka z neba se združi z Angelčkom v 1935-1945 Luč 1. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. Mladinsko časopisje – konec 19. st. 1888-1917 Krščanski detoljub 1888 Nebeški vrt 1888 Sloga 1888-1889 Vijolica 1891 Razvoj 1891-1892 Zabavnik 1892-1894 Vesna (Celje) – liberalen 1895-1921 Zora 1920/21 Zora-Luč 1. Mladinsko časopisje - 20. st. 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 1900-1939 Zvonček – ur. E. Gangl 1904-1914 Omladina 1901-1913, 1922-1939 Naš dom 1907-1914 Domače ognjišče 1908-1912 Naša bodočnost 1908-1929 Mladost 1906-1907 Mladoslovenec 1908-1919, 1921-1923, 1924-1941 Mentor 1912-1913 Preporod 1921-1925 Vidovdan 1919-1941 Kmetski list 1924 Slovenska misel 1924-1928 Mladina 1928-1929 Slobodna mladina 1919-1938 Sokoči 1939 Sokolska prosveta 1930-1938 Soko 1921-1929 Orlič (Vrabič, Cvet) 1922 Prosveta 1923-1929 Naš čolnič 1925-1926 Rast 1919-1920 Mlada Jugoslavija 1919 Danica, Maj 1919-1920 Kres 1921-1923 Utrinki 1922-1923 Samouprava 1921-192 Orlovski odbornik 1922-1926 Orlovski voditelj 1. Mladinsko časopisje 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 1924-1927 Križ na gori 1924-1927 Stražni ognji 1928-1930 Križ 1927-1931 Rast 1930-1941 Kres 1930-1934 Mladi plamen 1934-1941 Straža v viharju 1931-1935 Lučka z neba 1936-1941 Mi mladi borci 1931-1944 Naša zvezda 1937-1938 Vestnik Krščanske delavske mladine 1939-1941 Večernik za mladino 1933-1941 Razori 1921-1926 Novi rod ur. J. Ribičič, il. M. Gaspari 1924-1934 Mladi junak 1925-1941 Naša radost 1927-1928 Jugoslovenski srednješolec 1929-1930 Omladina 1929-1944 Naš rod (Ts. Novi rod) 1931-1941 Mlado Jutro 1923 Proletarska mladina 1933-1934 Rdeči glas 1933-1936 Akademski glas 1936—1938 1551 (nad. Akademski glas) 1938-1941 Korotan 1936-1940 Mladi Prekmurec 1940-1941 Srednješolec 1941-1942 Mlada Slovenija 1943 – Mladina 1943-1945 Slovenski pionir 1943-1944 Mladi rod (ur. F. Bevk) 1943 Mladi puntar 1943-1944 Mlada pest 1. Mladinsko časopisije – po 2. sv. v. 1. 1945 Ciciban 2. 1945 Pionir (leposlovna), 1990 Gea (poljudnoznanstvena) 3. 1948-1990 Pionirski list, 1990 PIL (Pisani list) 4. 1952 Mladi rod (Celovec) 5. 1961-1991 Kurirček, 1991 Kekec 6. 1998 Cicido 7. Trobentica ... Razvoj otrokovega odnosa do knjige (M. Kobe) 1. pre-libri ali netipična faza • od rojstva do 2. leta • različni materiali za knjige • atipičen odnos do knjige 2. prepoznavna faza – slikaniško obdobje od 2.–4. leta prepoznavanje likovne vsebine 3. razumevna faza od 4.–6. leta prepoznavanje, doživljanje, razumevanje, povezovanje 4. tipična razvojna faza • od 6.-8. leta • tipičen odnos do knjige – branje • doživljanje, razumevanje Literarni razvoj otroka – Charlote BÜHLER 1. pravljično obdobje – od 4./5. do 8./9. leta obdobje ljudskih, klasičnih in sodobnih pravljic obdobje ljudskih (in avtorskih) pesmi branje kot igra 2. realistično obdobje – od 9./10. do 12./13. leta Robinzonovo obdobje, obdobje pustolovščin glavni junak = izstopajoči posameznik = bralec kot heroj tema: prijateljstvo... 3. prehodno obdobje – od 12./13. do 15./16. leta obdobje mladostništva teme: ljubezen, odraščanje, uporništvo, generacijski spori ... razmišljajoči bralec Vpliv knjig na otroke (B. Bettleheim) 1. besedni zaklad 2. čustva 3. domišljija 4. doživljanje in podoživljanje 5. imaginacija oz. eidetska predstavljivost 6. intelektualne sposobnosti in radovednost 7. koncentracija in spomin 8. moralne vrednote 9. socializacija 10. ustvarjalnost VPLIV KNJIG NA OTROKE 1. Razvoj in bogatenje domišljijskega sveta. 1. Otrok je domišljijsko vznemirjen zaradi neopredeljenosti pravljic (nekoč, nekje), daljne dežele, čudeži, ipd. 1. Razvoj in bogatenje čustvenega sveta. 1. Knjige otroka čustveno vznemirijo, srečen konec ga čustveno pomiri. 1. Razvoj in bogatenje doživljajskega, izkustvenega sveta. 1. 2. Knjige bogatijo otrokov izkustveni in doživljajski svet. Prek knjig otrok spoznava nedoživet svet. 1. Razvijanje intelektualnih sposobnosti otrok in spodbujanje radovednosti. 1. 2. Spoznava nove situacije, osebe, kraje. Otrok sklepa o poteku dogajanju zgodbe, razrešuje logične problemeuganke; spoznava sosledje dogodkov.(vzrok-posledica. 1. Razvijanje občutka za moralne vrednote. 1. Dobro je poplačano, slabo je kaznovano. Pravljice otrokom vlivajo vero in upanje (perspektivizem, optimizem), da je treba biti pameten, pošten in dober človek, in da karkoli hudega se zgodi, se vedno dobro izteče (srečen konec). 1. Bogatenje otrokovega besednega zaklada. 1. Spodbujanje otrokovih receptivnih in ekspresivnih jezikovnih spretnosti: poslušanje, branje, govorjenje in pisanje. 1. Razvijanje koncentracije in spomina. 1. Otrok se uči poslušati (sprejemati) besedila, osredotoča se na zgodbo, junake, dogajanje. 1. Socializacija otroka. 1. Knjige socializirajo otroke; nudijo mu istovetenje z junakom in razvijajo pozitivno samopodobo (glavni junaki so tipi: pošteni, pogumni in dobri). 1. Razvijanje imaginacije, eidetske predstavljivosti. 1. Zaradi slikovitosti ilustracij ter besedila knjige razvijajo imaginacijo. Otrok si slikovito predstavlja junake, pokrajine, dogodke, kraje, čas, idr. elemente zgodbe. 1. Razvijanje ustvarjalnih sposobnosti otrok. 1. Bogatenje besednega zaklada, miselne prožnosti, izvirnosti in ubesedovanja. USTVARJALNI RAZVOJ OTROKA - E. P. TORRANCE Razvoj ustvarjalnih sposobnosti Starostni razpon Značilnosti obdobja Predšolsko obdobje 1. 1. 2. 3. 4. 5. Razvoj ustvarjalnih sposobnosti fluentnost: besed, idej, asociacij in izražanja, fleksibilnosti: adaptivne in spontane, originalnosti in elaboracije - ubesedovanja. 1. I. ustvarjalna kriza 6-7 let (prehod iz predšolskega v šolsko obdobje) 1. 2. 3. 4. 5. Oživljanje ustvarjalnih sposobnosti fluentnost: besed, idej, asociacij in izražanja, fleksibilnosti: adaptivne in spontane, originalnosti in elaboracije - ubesedovanja. 1. II. ustvarjalna kriza (ustvarjalna kriza 11-12 let, prehod od 4.-5. r. OŠ) 1. Naraščanje fluentnosti idej in originalnosti. 1. III. ustvarjalna kriza 14-15 let (prehod iz osnovne v srednjo šolo) 1. 2. Razvoj in višek ustvarjalnih sposobnosti Višek ustvarjalnih sposobnosti ok. 17. leta (potrebno je upoštevati individualne razlike). Od 1. do 3. r. osnovne šole Od 5. do 8. r. osnovne šole Od 1. do 4. letnika srednje šole 1. 1. 1. 4-6 let 7-10 let 12-15 let 15-18 let Kurikulum - Primeri (jezikovnih) dejavnosti otrok od 1. do 3. leta: posluša svoji starosti primerne pravljice, zgodbe, uganke, pesmi; posluša pripovedi o dogodkih; sodeluje v igricah s prsti, v akcijskih igricah (npr. biba leze, biba gre), bibarijah, prstnih igrah, preprostih skupinskih in individualnih plesih, rajalnih igrah; igra se jezikovne igre; seznanja se s knjigami, in sicer tako z leposlovnimi kot tudi s priročniki; posluša preproste zgodbe in se z odraslimi pogovarja o predmetih na slikah in v okolju; pripoveduje in prepeva uganke, izštevanke, rime, kratke pesmi in zgodbe, v katerih se deli besedila ponavljajo in ki si jih izmisli sam ali pa jih ponavlja; s pomočjo knjig in drugih oblik tiska, ki so mu ves čas na voljo, da se z njimi igra in jih 'bere', spoznava vlogo simbolov in pisnega jezika; doživlja ritem besed, glasbe in pesmi. Kurikulum - Primeri (jezikovnih) dejavnosti otrok od 3. do 6. leta: posluša pravljice, zgodbe, uganke, pesmi; doživlja vsebine prek različnih medijev (avdio in video), obišče gledališko predstavo (igrano in lutkovno), obišče filmsko predstavo, gleda risanke, obiskuje splošno knjižnico; izvaja dejavnosti, v katerih po svojih željah v simbolni igri in igri vlog posnema in igra osebe, živali, predmete; samostojno pripoveduje zgodbe, jih obnavlja in si izmišljuje svoje; samostojno ustvarja knjigo, strip; sodeluje v različnih družabnih in didaktičnih igrah, ki spodbujajo bogatenje besednega zaklada, obnavljanje in izmišljanje zgodb (npr. čarobne karte); ob poslušanju in lastnem pripovedovanju doživlja ritem besed, glasbe in pesmi; Primeri dramskih dejavnosti otrok od 1. do 3. leta: igra se in posnema živali, ljudi; igra se preproste gibalne, ritmične, govorne igre; sodeluje v igri z otroki in vzgojiteljem; uporablja predmete tako, da predstavljajo druge predmete; animira igrače, lutke in predmete; v igri uporablja enostavne rekvizite, scenske prvine in prvine kostuma; sodeluje pri nastopih in praznovanjih; prisostvuje pri preprosti lutkovni predstavi v vrtcu. Primeri dramskih dejavnosti otrok od 3. do 6. leta: igra se, vživlja in posnema živali, osebe, odnose med njimi z uporabo glasu, telesa, prostora, lutke, predmeta, kostuma, maske; z gesto, zvokom, besedo opiše objekt, situacijo, okolje; uporablja predmete, da predstavljajo druge predmete; zamišlja si in izvaja animacijo z raznimi vrstami lutk in predmeti; sodeluje v igri z drugimi; sodeluje v igri, ki ima več prizorišč; 'bere' risbo, fotografijo in ustvarja zgodbo; izmisli si zgodbo, pesem, ki jo z otroki igrajo; izraža se in opazuje besedni govor (monolog, dialog, zbor), govorico telesa (gibanje, gesta, izraz obraza), govorico dogajanja v prostoru (oseb, usmerjena proti ali stan od druge osebe, predmeta), govorico časovnega dogajanja (dinamika dejanskega dogajanja v igri ali prizoru in organizacija časa, v katerem se dogaja pripoved, npr. teden ali leto – v omejeni as predstave); gleda predstavo, uporablja in razlikuje gledališka sredstva (scenska prvina, scenski predmet, kostum, razsvetljava, zvok, maska, lutka); doživlja, izvaja, zamišlja si različne napetosti v dramskem dogajanju; zamišlja si in režira dogajanje v prizoru, v celoti predstave. ŠTUDIJSKA LITERATURA 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. Blažić, M. (2000). Skrivni bralni zakladi. Ljubljana: Založba Rokus. Carpenter, Humphrey and Prichard, Mari (1995). The Oxford companion to children's literature. Oxford [etc.] : Oxford University Press. Grafenauer, N. (1987). Igra v pesništvu za otroke. Otrok in knjiga. Maribor: Založba Obzorja, št. 2, 30—35. Hazard, P. (1974). Knjige, otroci in odrasli ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga (Otrok in knjiga, 3). Jamnik, T. (1994). Knjižna vzgoja. Ljubljana. Jamnik, T. (1994). Knjižna vzgoja. Ljubljana: ZRSŠŠ. (O knjižni vzgoji, tematska razvrstitev besedil.). Kobe, M. (1987). Pogledi na mladinsko književnost. Ljubljana: Mladinska književnost. Kobe, M. (1999, 2000). Sodobna pravljica. Otrok in knjiga, št. 47, 5—11, št. 48, 5—12, št. 49, 5—12. Kordigel, M., Jamnik, T. (1999). Književna vzgoja v vrtcu. Ljubljana: DZS. Kunić, I. (1990). Kultura dječjeg govornog i scenskog stvaralaštva. Zagreb: Školska knjiga. Kurikulum za vrtce (1999). Pogl. Jezik. Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo, Urad za šolstvo, 15—19. Medved Udovič, V. (2000). Gledališke/dramske dejavnosti v osnovni šoli. V: Igra videza. Ljubljana: Rokus. 49— 61. Otrok in knjiga. Revija za vprašanja mladinske književnosti, knjižne vzgoje in s knjigo povezanih medijev. Maribor (1972 -): izbor člankov. Otrok v vrtcu. Priročnik h Kurikulu za vrtce. Ljubljana 2001. Plut Pregelj, L. (1990). Učenje ob poslušanju. Ljubljana: DZS. Saksida, I. (1994). Mladinska književnost med literarno vedo in književno didaktiko. Maribor: Založba Obzorja. Saksida, I. (1999). Bogastvo poetik in podob. Otrok in knjiga, št. 47, 12—24. Šircelj, M., Kobe, M., Gerlovič, A. (1972). Ura pravljic. Ljubljana. Učni načrt za slovenščino (delo v 1. razredu devetletne osnovne šole) (1998). Ljubljana: Ministrstvo RS za šolstvo, Urad za šolstvo. Vogelnik, M. (1990). Ura je ena, medved še spi. Slovenske ljudske naštevanke, odštevanke in izštevanke, igre in poigranke, nagajivke in posmehulje. Ljubljana: Mladinska knjiga. PRIPOROČENA LITERATURA Cicido, Ciciban in podobne revije za predšolske otroke in učence v prvem triletju. ZELO PRIPOROČENA LITERATURA Betleheim, Bruno: Rabe čudežnega Hunt, Peter: An introduction to children's literature Luthy, Max: THe European folktale: form and nature Nikolajeva, Maria: From Mythic to Linear Propp, Vlarimir: Morfologija pravljice Zipes, Jack: The Oxford Companion to fairy-tales 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. SEZNAM VIROV - DNEVNIK BRANJA Andersen: Hans Christian: Pravljice Antologija. Primi pesmico za rep Antologija: Babica pripoveduje Antologija: Bisernica Antologija: Mamka Bršljanka Antologija: Pojte, pojte, drobne ptice, preženite vse meglice Arabske ljudske pravljice – 1001 noč Baum, Lyman Frank: Čarovnik iz Oza Bevk, France Blyton, Enid: Pet prijateljev Bonsels, Waldemar: Čebelica Maja Brenk, Kristina: Obdarovanja Brezina, Thomas Brown, Anthony: Gorilla Carle, Eric Carroll, Lewis: Alice ... Cole, Babette Collodi, Carlo: Ostržek Černej, Anica: Metuljčki Dahl, Roald Dekleva, Milan: Magnetni deček, Pesmi za lačne sanjavce Enci benci na kamenci 1, 2 Fine, Anne: Dojenčki iz moke Goljevšček, Alenka: Čudežni kamen Grafenauer, Niko: Pedenjped Gregorič, Barbara: Nebomske pesmi Grimm, Jakob in Wilhelm: Pravljice Gruden, Igo: Na Krasu Inglolič, Anton: Tajni društvo PGC Jansson, Tove: Mumini Jurca, Branka: Ko zorijo jagode Kastner, Erich Kette, Dragotin: Šivilja in škarjice Kosovel, Srečko: Naša bela mačica Košuta, Miroslav Kovač, Polonca: Kaja in njena družina Kovačič, Lojze: Zgodbe iz mesta Rič-rač Kovič, Kajetan: Zlata ladja Lainšček, Feri: Cicibanija Lamb, Charles in Mary: Pripovedke in Shakespeara Leopold Suhodolčan: Krojaček Hlaček, Levi in desni klovn Levstik, Fran: Martin Krpan Lewis, Clive Staples: Zgodbe iz Narnije Lindgren, Astrid Lowry, Lois: Anastazija Krupnik Makarovič, Svetlana 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. Milčinski, Fran: Butalci Milčinski, Frane: Zvezdica zaspanka Milne, Alan Alexander: Medvedek Pu Muck, Desa: Lažniva Suzi Nostlinger, Christine Novak, Bogdan: Zvesti prijatelji Novak, Boris A. Partljič, Tone: Hotel sem prijeti sonce Pečjak, Vid: Drejček in trije Marsovčki Peroci, Ela Perrault, Charles: Pravljice Polonca, Kovač: Kaja in njena družina ... Potter, Beatrix Pregl, Slavko Prežihov, Voranc: Solzice Pullman, Philip: Severni sij Ribičič, Josip: Miškolin, Nana, mala opica Rodari, Gianni: Pravljice po telefonu Rowling, J. C.: Harry Potter ... Rozman Roza, Andrej Saint Exupery, Antoine de: Mali princ Salten, Felix: Bambi Schwab, Gustav: Najlepše antične pripovedke Seliškar, Tone Sendak, Maurice Slovenske narodne pravljice / Slovenske ljudske pripovedi Snoj, Jože: Pesmi za punčke in pobe Spyri, Johanna: Heidi Stritar, Josip: Lešniki in jagode Svetina, Peter Swift, Jonathan: Gullliverjeva potovanja Štampe Žmavc, Bina Tolkien, J. R. R. Towsand, Sue: Skrivni dnevnik Jadrana Krta Twain, Mark: Huckleberry FInn Uderzo, Albert in Goscinny, Rene: Asterix in Obelix Vandot, Josip: Kekec Vegri, Saša: Mama pravi, da v očkovi glavi ... Vidmar, Janja: Princeska z napako Wilde, Oscar: Pravljice Zajc, Dane: Hiša, Ta roža je zate ... Zidar, Pavle: Kukavičji Mihec Zorman, Ivo: V sedemnajstem Župančič, Oton: Pisanice, Ciciban ... + 10 knjig ali slikanic po lastni izbiri