Transcript BOHINJ in okolica SANJE V BELEM SLOVENIJA
Slide 1
BOHINJ
in okolica
SANJE V BELEM
SLOVENIJA
Slide 2
Jutra….Jutra so najlepša. Vedno sem nagrajen, čeprav bi še spal. Takrat sonce
s tistimi prvimi žarki prebuja naravo. Prebuja za nas. Da bi jo videli, opazili…
Mi pa drvimo brezglavo mimo in je ne opazimo. Škoda. Pa nihče ne živi dvakrat…!
Slide 3
Kako rad imam sončna jutra. Polepšajo mi lep dan. Biti poleg pri rojstvu ni vsakomur
dano. Biti pri porajanju dne pa je. Takrat je svet še tak, prvinski. Potem se začne
ropotanje, vpitje, onesnaževanje vsega…Škoda. Ustavil bi čas, pa ga ne znam…!
Slide 4
Pravzaprav imava srečo. Imava PRIJATELJE, ki z nama delijo srečo in prostor
na zimskih potepanjih. Posodijo nama sobo na Gorjušah nad Bohinjem, delijo z
nama hrano, večere, lepe trenutke, dneve…
Včasih gremo skupaj na potep, včasih greva sama, nemalokrat grem sam.
Kajti v tako lepi naravi, kot jo imamo mi, Slovenci, je še en človek preveč.
Biti moraš tiho, da ne motiš porajanja dne, da ti srne in zajci brez strahu križajo poti,
da ne splašiš ptic, ki si iščejo hrano. Biti moraš skoraj neviden. Spojiti se moraš
z njo, iti vanjo in ona vate. Šele potem si del nje. In ko jo užiješ in doživiš, te nosi po
zraku od sreče. Tega preprosto ne morem opisati. Pa je prav tako. Nekaj lahko
povem s fotografijami. Ampak fotografije so ena čudna reč. V naravi je to vse lepše.
Zadet od sreče… Da, to je to. In, ko ti je lepo in si srečen, potem bi rad to srečo delil
še s kom. Jaz jo delim z vami. S tistimi, ki ne smete in ne morete na te poti…S
tistimi, ki greste in mi potem nazaj pošiljate še lepše spomine in tistimi, ki jih še orkan
ne bi odtrgal izpred televizorjev in računalnikov in tistih nesrečnih mega marketov,
kjer ob sobotah in nedeljah potrošijo še tisti ubogi prosti čas, ki ga imajo…
Ubogi….! Vsak nov dan je en kvadratek manj na sestavljanki življenja. In oditi
iz tega sveta brez, da bi videl, kako lepega je NEKDO naredil za nas, je strel v
prazno. Dobro jutro. ZBUDIMO SE!
Slide 5
Kako naj se zapeljem mimo raja na Bledu. Bil bi greh! Hribovska mornarica je
na suhem. Da je ne okuje vase led. Do pomladi…
Slide 6
Včasih ga med potjo siplje, kot da se je pretrgalo nebo. Zdaj, ko na dolge poti
malo hodimo peš, si v avtu malo priviješ toploto, daš v radio kakšno nežno glasbo in
je taka vožnja, čeprav dolga, del belih sanj…
Slide 7
In potem, ko prispeva na Gorjuše, že pri durih zadiši sveže pečen kruh…
“ Vzemita, narežita si, postrezita si. Kmalu bo kosilo…” In potem zadiši še
iz kuhinje. Da bi se branil dobrot v raju…?
Slide 8
In po kosilu jo mahnemo v dolino k jezeru, na Pokljuko, na Zajamnike, planino
Javornik, na Viševnik, Galetovec, Vodnikov razglednik, Uskovnico…
Slide 9
A, daj, no, daj, pa ne ravno zdaj…!
Slide 10
Koprivnik je zelo slikovita vas. Tale vodnjak je obnovljen in bo še dolgo krasil veduto vasi.
Slide 11
Kozolci pred vasico Studor. Pa si predstavljate tale motiv s samimi balami
brez kozolcev…? Bog ne daj te nesreče!
Slide 12
Tu pri cerkvi v Stari Fužini se splača pustiti avto in iti po vasi peš.
Koliko motivov se nam ponudi… In kakšnih.
Slide 13
Od cerkve sv. Janeza v Ribčevem Lazu se nam iz mosta ponudi tale lep motiv.
Ukanc, nad njim Komna, na levi Vogel z gondolo in na desni Pršivec.
Naredimo nekaj korakov ob jezeru.
Slide 14
Korak za korakom nam ponuja lepši motiv. Tu pa postaneš ponosen, da si Slovenec.
Takih lepot ne najdeš povsod.
Slide 15
KAM GREMO?
Pa bomo sploh mi,
kdaj ponosni na to,
da imamo državo,
svoj jezik, zemljo…?
Ali bomo kar hlapci Evropi postali,
utonili na dnu,
se pozabi predali?
Le kaj je z nami,
da nam NI SVETO,
kar NAŠE je, MOJE IN TVOJE, prekleto!
Da je vse, kar je tuje zlato,
a naše nič vredno,
o, Bog, kam gremo?!
Bom moral kmalu šepetati
in ne več peti Ipavčev refren,
ki pravi, da ti dlake dvigne slavnostno
- SLOVENEC SEM…?
Slide 16
Levo nad jezerom se nam ponuja tak pogled na začetek planote na Voglu.
Slide 17
Opa….plavati med biseri lepemu dnevu nasproti, je pa razkošje…pa še pozimi…!
Slide 18
Kako se včasih narava poigra…Še tisto, kar je razmetano, je lepo za oko.
Le opaziti moramo. To je kot z gobami. Pet jih gre mimo, šesti jo pa zagleda…
Slide 19
Danes ima pa sv. Janez v Ribčevem Lazu druščino…in to kakšno!
Slide 20
Malo pred cerkvijo sv. Duha na južni strani jezera pod Voglom me je čakal tale motiv.
Na slikoviti poti sploh ne veš, kam bi gledal. Naprej, nazaj v hrib na Vogel ali na
jezersko panoramo, ki je z vsakim korakom lepša. .
Slide 21
Kako lepo…. Sv. Duh. V tisti sekundi, ko ga obvoziš, ga komajda vidiš. Na pešpoti
pa se motivi nizajo na ogrlici kot biseri drug za drugim…
Slide 22
Iz Ukanca, na zahodni strani Bohinjskega jezera, se nam nudi lep pogled na Vogel.
Pa izlet z gondolo na balkon nad jezerom na Voglu tudi.
Slide 23
Če v Ukancu zavijemo desno in gremo peš čez most, pod katerim teče Savica,
smo nagrajeni za zvedavost s tole zeleno modrino, ki nam polepša lep dan.
Slide 24
RAJ
Jaz bi pa
kar tu ostal…
Mogoče je res raj nekje,
mogoče je, nihče ne ve,
nihče še dosedaj
še ni prišel nazaj,
da bi potrdil tisti raj.
O, je, je Bog nekdaj.
A Bog je kakor raj,
nihče z gotovostjo ne vekaj pa če ga ni
in, kaj pa če mogoče je…?
Moj raj je tu, moj raj je zdaj!
Zato bom,
kot sem enkrat že dejal,
še enkrat rekel isto željo,
- JAZ BI PA KAR TU OSTAL…!
Slide 25
Kako je po ovalni dolini zaropotalo, ko se je iz Pršivca vsul tale plaz…
Slide 26
Počiva jezero v tihoti….Mir, da bi ga prijel z roko. Na koncu jezera se na levi
vidi Studor in na desni malo nižja 946 m visoka Rudnica, ki je pravi razglednik
za ves Bohinj in okolico. Vmes pa zaobljena ledeniška kotanja…
Slide 27
In nad nami, na samem zahodu Komna, dom na 1620 metrih, zadaj pa dvatisočaki…
Slide 28
Na poti nazaj nas pod Skalco pozdravi tale ponosen gams…
Slide 29
Da….podoba raja v Ribčevem lazu. Na vsakem koraku bi lahko slikal motiv za
razglednico. O, je lepo, je…
Slide 30
Stopimo še do teh štirih mož ulitih v bron, ki so pred mnogimi leti prvi stopili na
Triglav, ki se tu s te točke začenja videti nad zeleno gozdno mejo.
Slide 31
Stal sem pri spomeniku in zanimalo me je, kako zgleda Bohinj iz hrbtne strani …
Zakorakal sem v cel sneg. Pol metra ga je bilo, pa kaj…Spodaj je bilo skoraj kopno,
pa tako nebeško lepo. Desno priteče Ribnica in levo voda iz jezera.
Slide 32
In potem, ko sem bil že moker, sem si privoščil še pešpot od Stare Fužine do jezera.
Vmes sem našel tale motiv. Kdo bi prepoznal Bohinj na njem ? Jaz ne, če ga ne bi sam
slikal in videl.
Slide 33
Nazaj na poti sem zavil na vasico Studor. Koliko lepih hiš je v njej. Ven je stopila
gospa in vprašala, kaj iščeva. Lepe hiše, sva odvrnila. Stopita v našo, pokažem
vama letnico v “ hiši” In res, na tramu je pisalo 1838…Hvala, gospa, zdaj mi je še lepša!
Slide 34
In malo naprej se je tole dekletce igralo na stopnicah zelo lepe hiše, ki ima lesen gank
kot iz čipk. Pa tako lepo poslikana okna, no, okoli oken. In kakšne gavtre imajo na oknih…
Slide 35
Le nekaj korakov naprej je Oplenova hiša. Muzej, kjer je toliko lepih stvari, da jih ne
pozabiš zlepa. Izba, kamra, črna kuhinja, pod s postranskim podestom za voz…
Slide 36
Vračam se skozi Srednjo vas, Bohinjsko Češnjico, Jereko in na levo čez Podjelje.
Slide 37
Prava panoramska pot, Kozolci, znamenja, stare hiše, seniki, razgled na
Bohinjsko Bistrico, Vogel, vso dolino, Koblo s smučiščem…
In potem se v strm klanec ustavim. Kolesa vrte v prazno, ponavljam…
On me pa gleda… Potem “posoli” cesto in jaz vzamem zalet…Najprej kolesa
kopljejo, potem pa le gre…Hvala, kosmatinec…
Slide 38
Dan počasi ugaša. Dolge sence rišejo lepe motive. Ampak jutri je spet nov dan…
Slide 39
Dobro jutro zlato sonce… Še en dan mi je podarjen. Hvala zanj, pa vseeno,
kako TI je ime. Hvala Ti za te bisere, ki mi jih vsak dan poklanjaš, hvala za hrano,
ki mi jo daješ, hvala za dušo, v katero spravljam vse doživeto in videno. Hvala Ti,
da sem! Lahko bi zdaj na tem mestu stal nekdo drug, pa si izbral mene…HVALA TI!
Slide 40
NA VRHU
Hvala ti,
Bog,
da si mene izbral,
da ste gore visoke
lahko zrem
v tvoje stvarstvo…
Lahko bi,
o, vem,
kdo drug zdaj tu stal
in zrl v tvoje
in naše bogastvo…
Slide 41
Miklavžev večer je, ko to pišem… Zunaj je že -4. Sam Bog ve, koliko je bilo takrat,
ko sem tole slikal. Prsti so bili leseni in nisem jih več čutil. Bril je leden veter in bolj,
ko se je dvigalo sonce, bolj peklensko mrzlo je postajalo.. Ampak, bilo je LEPO!
Slide 42
Dolge sence smrek so risale črte na ves preval. Snega je bilo, da… Držal me je.
Kjer se je pa predrl, sem z eno nogo padel kar se je dalo globoko. In na prevalu…
Sanje. Meglica v dolini, Črna prst in Kobla, kot na dlani… In mir. Tisti mir, ki je že
kar strašen in moreč. Ne poznamo ga več, zato nam je tuj…! Škoda…
Slide 43
Obrnem se… Pred mano je stal ON, TRIGLAV. Tako nebeško lep, da…
Slide 44
Ob takih “slikah” se spomnim na tisoče “slikarjev”, ki jim je bilo dano hoditi na faks in
študirati slikarstvo in po vsem študiju še enega psa in jabolka ne znajo naslikati. Meni
je bilo to onemogočeno. Bili smo revni, pa…Ko bi oni znali risati vsaj take abstrakcije, kot jih
nariše narava brez fakultet, milijone vsako sekundo. Ampak lepih…! Brez podpisa in slave!
Slide 45
Potem so začele meglice svoj ples. Vsako sekundo bi lahko nastal en posnetek.
Zaril sem si roke v naj globlji žep in opazoval predstavo pred seboj… Oni, tam
v hiši so že vstali, zdaj jedo in ugibajo, kje sem. Nikoli me ne bodo razumeli,
čeprav jim povem…Različni smo. In prav je tako.
Slide 46
Vsak premik, vsak korak, je tisoč novih slik. Ena je lepša od druge.
Jaz pa se zazrem v tale NIČ. Veste, včasih je tudi NIČ tako lep.
Slide 47
Vračam se…Zebe me… Vmes grem še pogledat tale “moj voz”. Sam Bog ve,
kolikokrat sem ga že naslikal. Pod kozolcem, zaraščenega v koprivah, pogreznjenega
globoko v zemljo, pa tako lepega. Na njem je gnojni koš. Nikoli več ne bo v njem
gnoja…Zdaj ga je lastnik potegnil na plano…Na zadnjo postajo pred…
Slide 48
VOZ
Danes sem narisal voz,
voz izpod kozolca
na Gorjušah,
preden čas
ga vsega zase vzame.
Ostal bo, vem,
še dolgo v moji duši,
ampak spomin zbledi,
na sliki pa
za vedno ostane…
Slide 49
Na hitro pojem, se pogrejem, sedem v avto in zapeljem skozi Koprivnik na Goreljek.
Tja do Šport hotela na Pokljuki. Danes je moj dan…Nebes ni in ni konec…
Slide 50
Na Mrzlem studencu zagledam tole…Zakorakam v sneg, zajamem v čevlje, kajti ne
morem voziti v tistih “pancarjih” za v sneg. Pa kaj…Ne izbiram med lepoto in mokroto.
Slide 51
Stopim na na kup narinjen sneg in slikam lepotca iz malo druge smeri. Levo pod njim
je Viševnik /2050 m/, na njem pa kopica sladokuscev. Kako šele uživajo oni…?
Slide 52
Na povratku najdem tole hiško, s tako smešno kapo. Gazi ni…in ljudi tudi ne…
Slide 53
Na Koprivniku se vedno ustavim pri tej lepotici. Ima dušo…Takih več ne delajo…
Slide 54
Popoldan pa smo vsi naredili en peš krog po Gorjušah. In na poti sem našel tole.
GUMI DEFEKT
Slide 55
Malo preje pred sezutim vozom pa tale nahrbtnik… Sam Bog ve, čigav je bil.
Zdaj ga imam tudi jaz. Le na sliki, pa vseeno. Naj bo zadnja slika v tem kolažu.
Ker je Miklavžev večer, naj se v njem za vas vse naberejo darila in lepe želje.
Vsakomur svoje. Za srečo, za lep dan in za lepe trenutke na vaših in mojih poteh.
Poteh po naši lepi domovini, ki je ne bom nikoli vse prehodil, ker je preveč lepa in prevelika!!!
Slide 56
Resno razmišljam, kar sem že enkrat napisal. Ko bi imeli še tako sposobno oblast, pa ne levo
in ne desno, ker oblast MORA biti enotna in MORA skrbeti za blagor ljudstva, kot imamo lepo
DOMOVINO, bi se nam lahko cedila mleko in med. Le nekaj koles bi morali premakniti v
glavah in začeti bi morali obdelovati in NE uničevati SVOJO zemljo. Če ne moremo konkurirati
Ameriki in Kitajski z izdelki, lahko stavimo vse karte na lepo deželo. In, če vemo, kaj hočemo,
bomo ZMAGALI. Turizem je panoga, ki prinaša denar vse leto. Zakaj znajo zunaj prodati vsak
“drek” zavit v celofan, mi se pa pri vsem lepem ne zbudimo. Zakaj, LJUDJE?
Preprosto zato, ker to nekomu ustreza. Smo res tako usrani, da ne upamo udariti po mizi in
temu tajkunskemu, vsak dan bolj zmešanemu cirkusu narediti konec?
Udariti po NAŠI, SLOVENSKI mizi, za katero vsak dan slabše jemo!!!
Besedilo in fotografije lepe SLOVENIJE, Janez Medvešek
Pesmi so izbrane iz mojih knjig SANJE in NI VSAKOMUR DANO
Glasba- Urban Koder, na citrah TOMAŽ PLAHUTNIK
Na Miklavžev večer, leta gospodovega 2010
[email protected]
BOHINJ
in okolica
SANJE V BELEM
SLOVENIJA
Slide 2
Jutra….Jutra so najlepša. Vedno sem nagrajen, čeprav bi še spal. Takrat sonce
s tistimi prvimi žarki prebuja naravo. Prebuja za nas. Da bi jo videli, opazili…
Mi pa drvimo brezglavo mimo in je ne opazimo. Škoda. Pa nihče ne živi dvakrat…!
Slide 3
Kako rad imam sončna jutra. Polepšajo mi lep dan. Biti poleg pri rojstvu ni vsakomur
dano. Biti pri porajanju dne pa je. Takrat je svet še tak, prvinski. Potem se začne
ropotanje, vpitje, onesnaževanje vsega…Škoda. Ustavil bi čas, pa ga ne znam…!
Slide 4
Pravzaprav imava srečo. Imava PRIJATELJE, ki z nama delijo srečo in prostor
na zimskih potepanjih. Posodijo nama sobo na Gorjušah nad Bohinjem, delijo z
nama hrano, večere, lepe trenutke, dneve…
Včasih gremo skupaj na potep, včasih greva sama, nemalokrat grem sam.
Kajti v tako lepi naravi, kot jo imamo mi, Slovenci, je še en človek preveč.
Biti moraš tiho, da ne motiš porajanja dne, da ti srne in zajci brez strahu križajo poti,
da ne splašiš ptic, ki si iščejo hrano. Biti moraš skoraj neviden. Spojiti se moraš
z njo, iti vanjo in ona vate. Šele potem si del nje. In ko jo užiješ in doživiš, te nosi po
zraku od sreče. Tega preprosto ne morem opisati. Pa je prav tako. Nekaj lahko
povem s fotografijami. Ampak fotografije so ena čudna reč. V naravi je to vse lepše.
Zadet od sreče… Da, to je to. In, ko ti je lepo in si srečen, potem bi rad to srečo delil
še s kom. Jaz jo delim z vami. S tistimi, ki ne smete in ne morete na te poti…S
tistimi, ki greste in mi potem nazaj pošiljate še lepše spomine in tistimi, ki jih še orkan
ne bi odtrgal izpred televizorjev in računalnikov in tistih nesrečnih mega marketov,
kjer ob sobotah in nedeljah potrošijo še tisti ubogi prosti čas, ki ga imajo…
Ubogi….! Vsak nov dan je en kvadratek manj na sestavljanki življenja. In oditi
iz tega sveta brez, da bi videl, kako lepega je NEKDO naredil za nas, je strel v
prazno. Dobro jutro. ZBUDIMO SE!
Slide 5
Kako naj se zapeljem mimo raja na Bledu. Bil bi greh! Hribovska mornarica je
na suhem. Da je ne okuje vase led. Do pomladi…
Slide 6
Včasih ga med potjo siplje, kot da se je pretrgalo nebo. Zdaj, ko na dolge poti
malo hodimo peš, si v avtu malo priviješ toploto, daš v radio kakšno nežno glasbo in
je taka vožnja, čeprav dolga, del belih sanj…
Slide 7
In potem, ko prispeva na Gorjuše, že pri durih zadiši sveže pečen kruh…
“ Vzemita, narežita si, postrezita si. Kmalu bo kosilo…” In potem zadiši še
iz kuhinje. Da bi se branil dobrot v raju…?
Slide 8
In po kosilu jo mahnemo v dolino k jezeru, na Pokljuko, na Zajamnike, planino
Javornik, na Viševnik, Galetovec, Vodnikov razglednik, Uskovnico…
Slide 9
A, daj, no, daj, pa ne ravno zdaj…!
Slide 10
Koprivnik je zelo slikovita vas. Tale vodnjak je obnovljen in bo še dolgo krasil veduto vasi.
Slide 11
Kozolci pred vasico Studor. Pa si predstavljate tale motiv s samimi balami
brez kozolcev…? Bog ne daj te nesreče!
Slide 12
Tu pri cerkvi v Stari Fužini se splača pustiti avto in iti po vasi peš.
Koliko motivov se nam ponudi… In kakšnih.
Slide 13
Od cerkve sv. Janeza v Ribčevem Lazu se nam iz mosta ponudi tale lep motiv.
Ukanc, nad njim Komna, na levi Vogel z gondolo in na desni Pršivec.
Naredimo nekaj korakov ob jezeru.
Slide 14
Korak za korakom nam ponuja lepši motiv. Tu pa postaneš ponosen, da si Slovenec.
Takih lepot ne najdeš povsod.
Slide 15
KAM GREMO?
Pa bomo sploh mi,
kdaj ponosni na to,
da imamo državo,
svoj jezik, zemljo…?
Ali bomo kar hlapci Evropi postali,
utonili na dnu,
se pozabi predali?
Le kaj je z nami,
da nam NI SVETO,
kar NAŠE je, MOJE IN TVOJE, prekleto!
Da je vse, kar je tuje zlato,
a naše nič vredno,
o, Bog, kam gremo?!
Bom moral kmalu šepetati
in ne več peti Ipavčev refren,
ki pravi, da ti dlake dvigne slavnostno
- SLOVENEC SEM…?
Slide 16
Levo nad jezerom se nam ponuja tak pogled na začetek planote na Voglu.
Slide 17
Opa….plavati med biseri lepemu dnevu nasproti, je pa razkošje…pa še pozimi…!
Slide 18
Kako se včasih narava poigra…Še tisto, kar je razmetano, je lepo za oko.
Le opaziti moramo. To je kot z gobami. Pet jih gre mimo, šesti jo pa zagleda…
Slide 19
Danes ima pa sv. Janez v Ribčevem Lazu druščino…in to kakšno!
Slide 20
Malo pred cerkvijo sv. Duha na južni strani jezera pod Voglom me je čakal tale motiv.
Na slikoviti poti sploh ne veš, kam bi gledal. Naprej, nazaj v hrib na Vogel ali na
jezersko panoramo, ki je z vsakim korakom lepša. .
Slide 21
Kako lepo…. Sv. Duh. V tisti sekundi, ko ga obvoziš, ga komajda vidiš. Na pešpoti
pa se motivi nizajo na ogrlici kot biseri drug za drugim…
Slide 22
Iz Ukanca, na zahodni strani Bohinjskega jezera, se nam nudi lep pogled na Vogel.
Pa izlet z gondolo na balkon nad jezerom na Voglu tudi.
Slide 23
Če v Ukancu zavijemo desno in gremo peš čez most, pod katerim teče Savica,
smo nagrajeni za zvedavost s tole zeleno modrino, ki nam polepša lep dan.
Slide 24
RAJ
Jaz bi pa
kar tu ostal…
Mogoče je res raj nekje,
mogoče je, nihče ne ve,
nihče še dosedaj
še ni prišel nazaj,
da bi potrdil tisti raj.
O, je, je Bog nekdaj.
A Bog je kakor raj,
nihče z gotovostjo ne vekaj pa če ga ni
in, kaj pa če mogoče je…?
Moj raj je tu, moj raj je zdaj!
Zato bom,
kot sem enkrat že dejal,
še enkrat rekel isto željo,
- JAZ BI PA KAR TU OSTAL…!
Slide 25
Kako je po ovalni dolini zaropotalo, ko se je iz Pršivca vsul tale plaz…
Slide 26
Počiva jezero v tihoti….Mir, da bi ga prijel z roko. Na koncu jezera se na levi
vidi Studor in na desni malo nižja 946 m visoka Rudnica, ki je pravi razglednik
za ves Bohinj in okolico. Vmes pa zaobljena ledeniška kotanja…
Slide 27
In nad nami, na samem zahodu Komna, dom na 1620 metrih, zadaj pa dvatisočaki…
Slide 28
Na poti nazaj nas pod Skalco pozdravi tale ponosen gams…
Slide 29
Da….podoba raja v Ribčevem lazu. Na vsakem koraku bi lahko slikal motiv za
razglednico. O, je lepo, je…
Slide 30
Stopimo še do teh štirih mož ulitih v bron, ki so pred mnogimi leti prvi stopili na
Triglav, ki se tu s te točke začenja videti nad zeleno gozdno mejo.
Slide 31
Stal sem pri spomeniku in zanimalo me je, kako zgleda Bohinj iz hrbtne strani …
Zakorakal sem v cel sneg. Pol metra ga je bilo, pa kaj…Spodaj je bilo skoraj kopno,
pa tako nebeško lepo. Desno priteče Ribnica in levo voda iz jezera.
Slide 32
In potem, ko sem bil že moker, sem si privoščil še pešpot od Stare Fužine do jezera.
Vmes sem našel tale motiv. Kdo bi prepoznal Bohinj na njem ? Jaz ne, če ga ne bi sam
slikal in videl.
Slide 33
Nazaj na poti sem zavil na vasico Studor. Koliko lepih hiš je v njej. Ven je stopila
gospa in vprašala, kaj iščeva. Lepe hiše, sva odvrnila. Stopita v našo, pokažem
vama letnico v “ hiši” In res, na tramu je pisalo 1838…Hvala, gospa, zdaj mi je še lepša!
Slide 34
In malo naprej se je tole dekletce igralo na stopnicah zelo lepe hiše, ki ima lesen gank
kot iz čipk. Pa tako lepo poslikana okna, no, okoli oken. In kakšne gavtre imajo na oknih…
Slide 35
Le nekaj korakov naprej je Oplenova hiša. Muzej, kjer je toliko lepih stvari, da jih ne
pozabiš zlepa. Izba, kamra, črna kuhinja, pod s postranskim podestom za voz…
Slide 36
Vračam se skozi Srednjo vas, Bohinjsko Češnjico, Jereko in na levo čez Podjelje.
Slide 37
Prava panoramska pot, Kozolci, znamenja, stare hiše, seniki, razgled na
Bohinjsko Bistrico, Vogel, vso dolino, Koblo s smučiščem…
In potem se v strm klanec ustavim. Kolesa vrte v prazno, ponavljam…
On me pa gleda… Potem “posoli” cesto in jaz vzamem zalet…Najprej kolesa
kopljejo, potem pa le gre…Hvala, kosmatinec…
Slide 38
Dan počasi ugaša. Dolge sence rišejo lepe motive. Ampak jutri je spet nov dan…
Slide 39
Dobro jutro zlato sonce… Še en dan mi je podarjen. Hvala zanj, pa vseeno,
kako TI je ime. Hvala Ti za te bisere, ki mi jih vsak dan poklanjaš, hvala za hrano,
ki mi jo daješ, hvala za dušo, v katero spravljam vse doživeto in videno. Hvala Ti,
da sem! Lahko bi zdaj na tem mestu stal nekdo drug, pa si izbral mene…HVALA TI!
Slide 40
NA VRHU
Hvala ti,
Bog,
da si mene izbral,
da ste gore visoke
lahko zrem
v tvoje stvarstvo…
Lahko bi,
o, vem,
kdo drug zdaj tu stal
in zrl v tvoje
in naše bogastvo…
Slide 41
Miklavžev večer je, ko to pišem… Zunaj je že -4. Sam Bog ve, koliko je bilo takrat,
ko sem tole slikal. Prsti so bili leseni in nisem jih več čutil. Bril je leden veter in bolj,
ko se je dvigalo sonce, bolj peklensko mrzlo je postajalo.. Ampak, bilo je LEPO!
Slide 42
Dolge sence smrek so risale črte na ves preval. Snega je bilo, da… Držal me je.
Kjer se je pa predrl, sem z eno nogo padel kar se je dalo globoko. In na prevalu…
Sanje. Meglica v dolini, Črna prst in Kobla, kot na dlani… In mir. Tisti mir, ki je že
kar strašen in moreč. Ne poznamo ga več, zato nam je tuj…! Škoda…
Slide 43
Obrnem se… Pred mano je stal ON, TRIGLAV. Tako nebeško lep, da…
Slide 44
Ob takih “slikah” se spomnim na tisoče “slikarjev”, ki jim je bilo dano hoditi na faks in
študirati slikarstvo in po vsem študiju še enega psa in jabolka ne znajo naslikati. Meni
je bilo to onemogočeno. Bili smo revni, pa…Ko bi oni znali risati vsaj take abstrakcije, kot jih
nariše narava brez fakultet, milijone vsako sekundo. Ampak lepih…! Brez podpisa in slave!
Slide 45
Potem so začele meglice svoj ples. Vsako sekundo bi lahko nastal en posnetek.
Zaril sem si roke v naj globlji žep in opazoval predstavo pred seboj… Oni, tam
v hiši so že vstali, zdaj jedo in ugibajo, kje sem. Nikoli me ne bodo razumeli,
čeprav jim povem…Različni smo. In prav je tako.
Slide 46
Vsak premik, vsak korak, je tisoč novih slik. Ena je lepša od druge.
Jaz pa se zazrem v tale NIČ. Veste, včasih je tudi NIČ tako lep.
Slide 47
Vračam se…Zebe me… Vmes grem še pogledat tale “moj voz”. Sam Bog ve,
kolikokrat sem ga že naslikal. Pod kozolcem, zaraščenega v koprivah, pogreznjenega
globoko v zemljo, pa tako lepega. Na njem je gnojni koš. Nikoli več ne bo v njem
gnoja…Zdaj ga je lastnik potegnil na plano…Na zadnjo postajo pred…
Slide 48
VOZ
Danes sem narisal voz,
voz izpod kozolca
na Gorjušah,
preden čas
ga vsega zase vzame.
Ostal bo, vem,
še dolgo v moji duši,
ampak spomin zbledi,
na sliki pa
za vedno ostane…
Slide 49
Na hitro pojem, se pogrejem, sedem v avto in zapeljem skozi Koprivnik na Goreljek.
Tja do Šport hotela na Pokljuki. Danes je moj dan…Nebes ni in ni konec…
Slide 50
Na Mrzlem studencu zagledam tole…Zakorakam v sneg, zajamem v čevlje, kajti ne
morem voziti v tistih “pancarjih” za v sneg. Pa kaj…Ne izbiram med lepoto in mokroto.
Slide 51
Stopim na na kup narinjen sneg in slikam lepotca iz malo druge smeri. Levo pod njim
je Viševnik /2050 m/, na njem pa kopica sladokuscev. Kako šele uživajo oni…?
Slide 52
Na povratku najdem tole hiško, s tako smešno kapo. Gazi ni…in ljudi tudi ne…
Slide 53
Na Koprivniku se vedno ustavim pri tej lepotici. Ima dušo…Takih več ne delajo…
Slide 54
Popoldan pa smo vsi naredili en peš krog po Gorjušah. In na poti sem našel tole.
GUMI DEFEKT
Slide 55
Malo preje pred sezutim vozom pa tale nahrbtnik… Sam Bog ve, čigav je bil.
Zdaj ga imam tudi jaz. Le na sliki, pa vseeno. Naj bo zadnja slika v tem kolažu.
Ker je Miklavžev večer, naj se v njem za vas vse naberejo darila in lepe želje.
Vsakomur svoje. Za srečo, za lep dan in za lepe trenutke na vaših in mojih poteh.
Poteh po naši lepi domovini, ki je ne bom nikoli vse prehodil, ker je preveč lepa in prevelika!!!
Slide 56
Resno razmišljam, kar sem že enkrat napisal. Ko bi imeli še tako sposobno oblast, pa ne levo
in ne desno, ker oblast MORA biti enotna in MORA skrbeti za blagor ljudstva, kot imamo lepo
DOMOVINO, bi se nam lahko cedila mleko in med. Le nekaj koles bi morali premakniti v
glavah in začeti bi morali obdelovati in NE uničevati SVOJO zemljo. Če ne moremo konkurirati
Ameriki in Kitajski z izdelki, lahko stavimo vse karte na lepo deželo. In, če vemo, kaj hočemo,
bomo ZMAGALI. Turizem je panoga, ki prinaša denar vse leto. Zakaj znajo zunaj prodati vsak
“drek” zavit v celofan, mi se pa pri vsem lepem ne zbudimo. Zakaj, LJUDJE?
Preprosto zato, ker to nekomu ustreza. Smo res tako usrani, da ne upamo udariti po mizi in
temu tajkunskemu, vsak dan bolj zmešanemu cirkusu narediti konec?
Udariti po NAŠI, SLOVENSKI mizi, za katero vsak dan slabše jemo!!!
Besedilo in fotografije lepe SLOVENIJE, Janez Medvešek
Pesmi so izbrane iz mojih knjig SANJE in NI VSAKOMUR DANO
Glasba- Urban Koder, na citrah TOMAŽ PLAHUTNIK
Na Miklavžev večer, leta gospodovega 2010
[email protected]