POMEN CEPLJENJA PROTI DAVICI Kristina JANEŽIČ Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med. ZAČETKI…… 1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium diphtheriae 1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C.
Download ReportTranscript POMEN CEPLJENJA PROTI DAVICI Kristina JANEŽIČ Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med. ZAČETKI…… 1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium diphtheriae 1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C.
Slide 1
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 2
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 3
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 4
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 5
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 6
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 7
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 8
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 9
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 10
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 11
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 12
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 13
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 14
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 15
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 16
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 17
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 18
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 19
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 2
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 3
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 4
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 5
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 6
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 7
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 8
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 9
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 10
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 11
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 12
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 13
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 14
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 15
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 16
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 17
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 18
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.
Slide 19
POMEN CEPLJENJA PROTI
DAVICI
Kristina JANEŽIČ
Mentorica: Doc. dr. Eva RUŽIĆ-SABLJIĆ, dr.med.
ZAČETKI……
1883 Theodor Klebs prvi opiše Corynebacterium
diphtheriae
1884 Friedrich Loffler dokaže, da je C. diphtheriae
povzročitelj davice
1888 Pierre Roux in Alexandre Yersin odkrijeta
davični toksin.
IDEJA O ANTISERUMU
•
•
•
Idejo o antitoksinu sta razvila Emil von Behring in Shibasaburo
Kitasato.
Prvič se je uporabila v Berlinu l.1891. Težko bolni deklici so injecirali
ovčji antiserum. Deklica je okrevala.
Antiserum so standardizirali s poskusi na morskih prašičkih in kmalu
se je njegova uporaba razširila, smrtnost pa se je zmanjšala za dobro
polovico. Behring je za zasluge pri razvoju antitoksina l. 1901 prejel
Nobelovo nagrado.
PASIVNA IMUNIZACIJA
•
•
•
•
•
pasivna imunizacija = antiserum = antitoksin
Pridobivamo ga iz konjev (obvezen preizkus občutljivosti)
Takojšnje učinkovanje
Kratek čas učinkovanja (po nekaj urah se protitelesa razgradijo)
Deluje le na toksin, ki še ni prišel v celice
AKTIVNA IMUNIZACIJA
Leta 1923 sta A T Glenny in Barbara Hopkins po naključju odkrila
dolgo pričakovano cepivo, ki ga uporabljamo še danes.
Ugotovila sta, da formalin reducira toksičnost toksina.
Istega leta je Gaston Ramon razvil metodo kemične detoksifikacije
toksina z inkubacijo s formalinom.
Pri aktivni imunizaciji telo samo proizvede protitelesa, kar
zagotavlja trajnejšo imunost.
ZAČETEK SPLOŠNE IMUNIZACIJE –
množičen upad primerov davice
• Odkritje cepiva je bilo pomemben mejnik v zgodovini
mikrobiologije. Davica je bila včasih zelo pogosta, terjala je
mnogo žrtev, predvsem otrok.
Namen cepljenja:
zaščita posameznika
epidemiološki ukrep
zaščita necepljenih posameznikov.
•
•
Imunizacija s toksoidom je učinkovita v razvitem svetu je davica
skoraj popolnoma izginila.
Problem predstavljajo države tretjega sveta in države z nizkim
standardom in slabimi socialno-higienskimi razmerami.
Danes se davica lahko pojavi
zaradi:
• Pomanjkanja cepiva
• Necepljenja odraslih
• Potovanj v dežele z davico
Primer ruske konfederacije
• Nekdanja Sovjetska zveza je primer, kako ukinitev cepljenja
privede do epidemije davice.
• Cepljenje so ukinili l.1990, do leta 1995 so imeli že 50.000
primerov davice od tega 1800 smrtnih.
Cepljenje proti davici ni nekaj, na čemur bi se splačalo odreči v prid
varčevalni shemi države!
POTREBNO JE ZAGOTOVITI IMUNOST
PREBIVALSTVA!
KAJ CEPIVO SPLOH JE
• Davični toksin inaktiviramo s formalinom pri 37 C in alkalnih
pogojih. S tem odstranimo njegov toksični učinek, še vedno pa
ohrani imunološki potencial. Tako inaktiviran toksin se imenuje
TOKSOID.
• Bacili, ki jih osamijo od imuniziranih oseb so praviloma
netoksigeni ali manj toksigeni kot sevi, ki jih osamijo od
neimunih oseb.
• Cepljenje pri odraslih naj bi ponovili vsakih deset let, ker število
protiteles z leti upade.
CEPIVA NA TRŽIŠČU
Na tržišču je več cepiv:
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju
(DTP)
• kombinirano cepivo proti davici, tetanusu in acelularno cepivo
proti oslovskemu kašlju (DTPa)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu (DT)
• kombinirano cepivo proti davici in tetanusu za odrasle in otroke
(Td).
Cepivo za otroke in odrasle vsebuje
manj flokulacijskih enot toksoida kot
cepivo, s katerim cepimo majhne otroke,
saj služi le kot booster.
SLOVENSKA SHEMA
CEPLJENJA
• V Sloveniji cepimo otroke s cepivom DTPa v starosti 3, 6, 9 in
15 mesecev. Šolske otroke cepimo s cepivom Td v 9. in 14. letu.
Cepljenje nato ponavljamo vsakih deset let. Študije so namreč
pokazale, da ima premalo odraslih, ki ne dobijo poživitvenih
odmerkov, zadovoljiv titer protiteles.
• V Sloveniji v zadnjih 30 letih ni bilo ugotovljenega primera
davice.
SCHICKOV TEST
• Imunost proti davičnemu toksinu ugotavljamo s Schickovim
testom. V kožo na flektorni strani podlahti preiskovanca
vbrizgamo 0,2 ml razredčenega toksina davice.
• Pozitiven test: lokaliziran eritem s premerom 1-3 cm,
preiskovanci nimajo protiteles.
• Negativen test: eritem se ne pojavi, gre za imunega
preiskovanca.
• Danes se uporabljajo tudi serološki testi s specifičnimi
protitelesi za toksin.
Zgradba davičnega toksina
Tvorita ga dve polipeptidni verigi iz skupno 535 aminokislin, ki sta
povezani z disulfidnim mostičkom. Kristalografske analize kažejo,
da je zgrajen iz treh strukturnih/funkcionalnih domen:
• domena B (binding) , s katero se
toksin veže na celico
• domena A (active) je aktivna
komponenta na N-terminalu in
odgovorna za njegov toksični učinek
•transmembranska domena, ki
olajša prenos katalitske domene čez
membrano.
Učinek toksina, nastanek
toksigenih sevov
• Toksigeni so samo tisti sevi, ki imajo v genomu
vgrajeno bakteriofagno DNA z zapisom za
davični toksin. Fag nepatogeno bakterijo
pretvori v patogeno.
•Pri imuniziranih ljudeh osamimo več netoksigenih
sevov.
•Toksin zelo poveča letalnost bolezni (miokarditis,
polinevritis).
Način prehajanja v celico
1.
2.
3.
4.
5.
podenota B se veže na receptor za toksin (na zunanjih
membranah vseh evkariotskih celic)
receptorske endocitoze, nastanek endosoma
transmembranska domena se vgradi v membrano endosoma
podenota A se loči od podenote B ob redukciji disulfidnega
mostička in proteolitičnega razcepa.
preide podenota A v citosol.
Mehanizem delovanja toksina
• Podenota A ima funkcijo encima ADP-riboziltransferaze. Ta
katalizira prenos ADP-riboze z nikotinamidadenindinukleotid
(NAD+) na elongacijski faktor 2 (EF-2). Ribozilacija EF-2
irreverzibilno zaustavi sintezo proteinov.
• Prokariontska in mitohondrijska sinteza proteinov ni prizadeta,
saj se uporablja drugi EF.
• Ena bakterija lahko proizvede 5000 molekul toksina na uro, že
ena sama podenota A, ki pride v citosol, pa zadostuje, da ubije
celico.
• Zapis za toksin nosi tox gen. Njegovo ekspresijo zavrejo
železovi ioni.
Hvala za pozornost in lep dan še naprej
K.J.