Transcript GIMNAZIJE v Ljubljani PRIPRAVILA: Maja Maček GIMNAZIJE • SPLOŠNE • s športnim oddelkom (Gimnazija Ljubljana Šiška, Gimnazija Šentvid) • z evropskim oddelkom (Gimnazija Poljane, Gimnazija Bežigrad) •

GIMNAZIJE v Ljubljani
PRIPRAVILA: Maja Maček
GIMNAZIJE
• SPLOŠNE
• s športnim oddelkom (Gimnazija Ljubljana Šiška, Gimnazija
Šentvid)
• z evropskim oddelkom (Gimnazija Poljane, Gimnazija
Bežigrad)
• STROKOVNE
• Ekonomska (Srednja ekonomska šola Lj., Ekonomska šola
Ljubljana)
• Umetniška (Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Lj.likovna smer; Srednja glasbena in baletna šola-glasbena smer,
plesna smer; Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija
Ljubljana-plesna smer)
• Tehniška (Srednja šola za elektrotehniko in računalništvo,
Gimnazija in veterinarska šola)
• ZASEBNE (Škofijska klasična gimnazija, Gimnazija Želimlje,
Waldorfska šola, EURO šola).
1. GIMNAZIJA ŠENTVID
LJUBLJANA
• Prušnikova ulica 98, Ljubljana
• gimnazija (160 mest)
• gimnazija s športnim oddelkom (40
mest)
• trajanje izobraževanja 4 leta
• več:http://www.s-gimsen.lj.edus.si/
PROGRAM GIMNAZIJA
•
•
•
•
•
MATURA IZ PETIH PREDMETOV:
slovenščine,
tujega jezika (angleški, nemški, francoski),
matematike,
med izbirnimi predmeti (fizika, biologija,
kemija, informatika, geografija, zgodovina,
sociologija, psihologija, filozofija,
ekonomija, tuji jeziki, umetnostna
zgodovina) izbere kandidat dva predmeta.
ŠPORTNI ODDELEK
• Namen športnih oddelkov je, dijakom športnikom omogočiti
take pogoje šolanja v gimnazijskem programu, da lahko
združujejo zahteve izbrane športne panoge in šole ter so
hkrati uspešni na obeh področjih. Šola s posebnim načinom
dela, kjer poleg razrednika z dijaki športniki delata še
športni in pedagoški koordinator, omogoča visoke pogoje za
izvedbo programa. Hkrati pa se skupaj s starši in trenerjem
vzpostavi trikotnik, ki dijaka športnika obravnava celovito,
saj je povezanost vseh skupaj, ključna za celotno uspešnost
modela športnih oddelkov. Končni cilj je uspešno opravljena
matura ob stalnem zagotavljanju pogojev za uspešnost v
izbrani športni panogi.
VPISNI POGOJI (športni
oddelek)
• Dodatna potrdila ob prvem vpisu v športni oddelek v
programu Gimnazija:
• POTRDILO O REGISTRACIJI IN UDELEŽBI NA URADNIH
TEKMOVANJIH NACIONALNE PANOŽNE ZVEZE
• POTRDILO O ČLANSTVU V ŠPORTNEM KLUBU OZIROMA
DRUŠTVU
• IZJAVA TRENERJA O SODELOVANJU (Razen izjave
trenerja lahko ostale obrazce izpolnijo tudi starši in
kandidat,vendar jih mora potrditi odgovorna oseba panožne
zveze in/ali kluba)
VPISNI POGOJI (športni oddelek)
•
•
POTRDILO OLIMPIJSKEGA KOMITEJA SLOVENIJE-ZŠS (če
ga kandidat ima)
POTRDILO ZDRAVNIKA SPECIALISTA MEDICINE ŠPORTA
ALI OSEBNEGA ZDRAVNIKA
• Kandidat
lahko
predloži
kopijo
obdelanih
rezultatov športno vzgojnega kartona (izda jo
športni pedagog na osnovni šoli) ali rezultate
pridobljene na osnovi meritev in preverjanj v
športnem klubu/društvu, nacionalni športni panožni
zvezi ali reprezentanci.
• Individualni razgovor (če je potrebno).
Izbor med kandidati-športni
oddelek
• Prva selekcija na podlagi vlog v kateri so vpisani
najboljši športni dosežki
• individualni in ekipni športi se obravnavajo enako
• na podlagi športnih rezultatov naredijo ožji IZBOR
• v nadaljevanju vpisnega postopka štejejo samo še
dosežene točke, pridobljene s končnim uspehom in
NPZ
• če na podlagi predloženih dokazil ne morejo oceniti
športne perspektivnosti kandidata, izvedejo
individualni razgovor z njim, starši in trenerjem
Delo s športnimi oddelki
• Vsako šolsko leto vpišejo en razred dijakov športnikov (od osemnajst
do dvaindvajset), ki prihajajo iz različnih športnih panog.
• Značilnosti športnih oddelkov je da imajo program prilagojen tako, da
jim omogoča kar najbolj uspešno združevanje šole in športa.
Najpomembnejši načini prilagojenega pouka so:





vsako ustno preverjanje je napovedano
pouk imajo samo v dopoldanskem času
profesorji, ki jih učijo imajo z njimi tudi individualne ure
imajo več ur športne vzgoje
lahko izvajajo treninge med poukom športne vzgoje ali
zunaj šole v tem času
 poleg razrednika delata z njimi še pedagoški (vzgojno in
učno področje) in športni (športno področje) koordinator.
Delo s športnimi oddelki
• Za same športnike je najtežje usklajevanje šolskih in
športnih obveznosti, saj treningi ne predstavljajo samo
časovne obremenitve, ampak tudi telesno obremenitev,
katere posledice se pogosto zaznajo že en dan po treningu.
Vsako izostajanje znotraj pouka pa pomeni še dodatno
težavo.
• Največja težava s katero se ubadamo so ravno izostanki v
času pouka. Športne izostanke znotraj pouka dovolimo samo
dijakom, ki so učno uspešni. Značilnost športnih oddelkov na
naši šoli je tudi ta, da so oddelki nespecifični in heterogeni
(mešani po spolu in šport), zato to od nas terja, da vsakega
dijaka obravnavamo še bolj individualno.
• Ravno zato je število dijakov v razredu manjše - dvajset.
PREHAJANJE iz športnih v
splošne oddelke
• Če se dijak-športnik preneha aktivno
ukvarjati s športom preko katerega je
pridobil status športnika, potem ob koncu
šol. leta po dogovoru z razrednikom, šol.
psihologinjo ter obema koordinatorjema
preide v splošni oddelek z enakim
programom
• enak postopek se izvede v primeru daljših
zdravstvenih težav ali poškodbe
PREHAJANJE iz splošnih v
športne oddelke
• Vloga za dodelitev interne kategorizacije in
dodelitev statusa športnika
• potrdilo o članstvu v športni organizaciji
(zajeto na vlogi)
• ocena perspektivnosti, ki ji napiše trener
kandidata
• potrdilo zdravnika o zdravstvenem stanju
• obdelani rezultati ŠV kartona za zadnje
šol.leto
2. GIMNAZIJA LEDINA
• Resljeva 12, Ljubljana
• Že ob vpisu na šolo oblikujejo oddelke
po izbirnih vsebinah (jezikovna,
splošna, naravoslovno-matematična)
• predmetnik prvega letnika je enoten
PRILAGAJANJE ŠOLSKIH
OBVEZNOSTI
•
•
•
•
•
•
STATUS:
dijaka vrhunskega športnika
perspektivnega športnika
dijaka kulturnika
dijaka raziskovalca
Delo z nadarjenimi dijaki
VPIS NA GIMNAZIJO LEDINA
• Učni uspeh v 7., 8., 9. razredu OŠ (zaključne ocene obveznih
predmetov; ocene splošnega učnega uspeha); max 190 točk
• V primeru, da se na spodnji meji razvrsti več kandidatov z
istim številom točk: rezultati pri NPZ (mat, slo), s pisnim
soglasjem staršev oz. zakonitih zastopnikov
PREDMETNIK
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
SLOVENŠČINA , MATEMATIKA
PRVI TUJI JEZIK (angleščina), DRUGI TUJI JEZIK (nemščina,
italijanščina, francoščina, španščina ali ruščina)
ZGODOVINA
ŠPORTNA VZGOJA
GEOGRAFIJA, BIOLOGIJA
FIZIKA, KEMIJA
PSIHOLOGIJA, SOCIOLOGIJA
FILOZOFIJA, LIKOVNA UMETNOST
GLASBA, UMETNOSTNA ZGODOVINA
INFORMATIKA
PEDAGOGIKA
KROŽKI
• Aerobika, avantgardistična poezija, badminton,
bralni klub, debatni klub, fitness, foto krožek,
francoščina, geografski krožek, gimnastika za
dekleta, Jazzina - šolski band, kemijski krožek,
kiparski krožek,košarka za fante, krožek pletenja,
lutke,Glavica Mladika - šol. časopis, odbojka, pevski
zbor, računalniški krožek, ruščina, Šila - Impro
liga, španščina, študijsko risanje, verstva in etika,
zgodovinski krožek.
3. GIMNAZIJA VIČ
• Tržaška 72, Ljubljana-Vič
• Splošna gimnazija (ni usmeritev kot
pri strokovni, umetniški, klasični)
• oddelki se določajo glede na izbiro
drugega tujega jezika (nemški,
francoski, italijanski, španski jezik)
• V 2. letniku si dijak lahko izbere tudi
3. tuji jezik
Osnovni statistični podatki
v šolskem letu 2007/08
•
•
•
•
obiskuje Gimnazijo Vič 797 dijakov,
v 24. oddelkih,
poučuje 50 učiteljev,
trije naravni govorci (za angleščino in
nemščino)
• trije laboranti (za kemijo, fiziko in
biologijo)
• prehodnost je 99,75%
• uspeh na maturi je 100%
PREDMETNIK
• Sestavljajo obvezni in izbirni predmeti ter izbirne
vsebine
• OBVEZNI predmeti:
• 4 leta: SLJ in književnost, MAT, prvi tuji jezikangleški j., 2. tuji jezik (nemški, francoski,
italijanski ali španski jezik), ZGO, ŠVZ
• 3 leta: GEO, BIO, KEM, FIZ
• 1 leto: GVZ, likovna umetnost, informatika,
sociologija, psihologija, filozofija
• Tedenska učna obveznost dijakov je 32 ur
IZBIRNE VSEBINE
• V 1., 2., 3. letniku imajo na razpolago
90 ur, v 4. letniku pa 30 ur.
• Obvezni del izbirnih vsebin načrtuje
in izvaja šola po letnem delovnem
načrtu, prosti del pa lahko dijaki
izberejo iz ponudbe šole oz. drugih
izvajalcev.
ZAKLJUČEK GIMN. PROGRAMA
• Z maturo, ki obsega 5 predmetov, in sicer
trije obvezni (SLJ in književnost; MAT;
TJA) ter dva izbirna predmeta, ki ju dijak
izbere
med
splošno-izobraževalnimi
predmet (nemški jezik, francoski jezik,
italijanski jezik, španski jezik, biologija,
kemija, fizika, geografija, zgodovina,
sociologija,
psihologija,
filozofija,
umetnostna zgodovina in informatika).
RAZNO
• RAZISKOVALNI TABORI
• DELOVNE EKSKURZIJE (Tunizija,
Egipt, Italija, Nizozemska, Norveška,
ZDA …)
• Več na spletni strani gimnazije Vič!
4. GIMNAZIJA POLJANE
• Strossmayerjeva ul.1, Ljubljana
• PROGRAM:
• splošna gimnazija ()
• klasična gimnazija ()
KLASIČNA GIMNAZIJA
• Klasična gimnazija je program splošne gimnazije z
razširjeno ponudbo obveznih splošnoizobraževalnih
predmetov. Med njimi je - kot vsebinska rdeča nit
programa - latinski jezik s književnostjo, ki se
poučuje na dveh ravneh, začetni in nadaljevalni.
Okrepljena sta tudi pouk zgodovine in filozofije,
med izbirnimi možnostmi za drugi tuji jezik pa je
poleg nemščine, francoščine, italijanščine in
španščine
tudi
klasična
grščina.
KLASIČNA GIMNAZIJA
• V primerjavi z gimnazijo je v obveznem delu klasične
gimnazije obseg naravoslovja zožen; razliko lahko dijaki
nadomestijo v izbirnem delu programa, ki v 3. in 4. letniku
omogoča tako širitev znanj na posameznih področjih kot
intenzivno pripravo na maturo. Že v 3. letniku lahko dijaki iz
fonda štirih nerazporejenih ur izbirajo:
 tretji moderni tuji jezik,
 klasični jezik (grščina),
 dva naravoslovna predmeta (biologija, kemija,
fizika),
 umetnostna zgodovina,
 likovna umetnost
 in glasba.
KLASIČNA GIMNAZIJA
• V 4. letniku je fond nerazporejenih ur še večji, dijak pa se
odloča glede na izbor predmetov za maturo. Priprave na
maturo dijak klasične gimnazije izbira med naslednjimi
možnostmi:
 tuji jezik (klasična jezika: latinščina, grščina;
moderni jeziki: angleščina, nemščina, francoščina,
španščina, italijanščina),
 družboslovni predmet (zgodovina, geografija,
filozofija, sociologija, psihologija),
 naravoslovni predmet (fizika, biologija, kemija),
 zgodovina umetnosti.
KLASIČNA GIMNAZIJA
• Klasična gimnazija je torej namenjena tistim, ki si
želijo v srednji šoli pridobiti najširša humanistična
znanja.
• S tem je idealna osnova zlasti za nadaljnji študij
jezikoslovja, (modernih in klasičnih jezikov ter
splošnega jezikoslovja), zgodovine in arheologije,
umetnostne
zgodovine,
prava
in
drugih
humanističnih in družboslovnih ved ter medicine,
farmacije, veterine; uspešno pa pripravlja dijake
tudi za študij v drugih univerzitetnih programih.
• NOVO v tem šolskem letu: zmanjšanje število
oddelkov klasične gimnazije: 2 oddelka namesto
štirih!!
PROGRAM GIMNAZIJA; povečano število
oddelkov: 6 oddelkov namesto štirje
• Program gimnazije vsebuje temeljni del, ki je enoten za vse gimnazije,
in obvezni izbirni del, ki je posebnost šole. Že ob vpisu na šolo bodo
učenci izbirali med dvema usmeritvama, in sicer: JEZIKOVNO ali
SPLOŠNO. Izbira temelji predvsem na zanimanju dijakov in je
povezana tudi s predvidenim nadaljnjim študijem, čeprav sam vpis na
univerzo od nje ni odvisen, saj o njem odloča uspeh pri maturi.
Predmetnika za posamezno usmeritev sta v 1. letniku enaka, ločita pa
se po razporeditvi nerazporejenih ur v 2. in 3. letniku. V jezikovni
usmeritvi so vse te ure namenjene tretjemu tujemu jeziku, v splošni
usmeritvi pa so dodane različnim družboslovnim predmetom.
• Dijak ob vpisu v 1. letnik odloči za splošno ali za jezikovno
usmeritev. Tako že ob vpisu izbere določene izbirne predmete za 2. in
3. letnik, izbirne predmete, ki so enaki za obe usmeritvi, pa izbere sam
konec tretjega letnika
JEZIKOVNA USMERITEV
• Dijakom od 2. letnika dalje omogoča tudi pouk tretjega
tujega jezika, ki je - glede na kombinacijo s prvim in drugim nemščina. Pouk tretjega jezika traja dve leti po tri ure na
teden. V 4. letniku se dijaki lahko odločijo za 6 ur tega
jezika na teden, tako da se izenači obseg znanja drugega in
tretjega tujega jezika. Učenje tujih jezikov seveda ni
namenjeno le tistim, ki jih želijo po končani gimnaziji
študirati, ampak bodočim strokovnjakom na najrazličnejših
področjih, saj je nujno za razumevanje strokovne literature
in mednarodno sodelovanje.
SPLOŠNA USMERITEV
• Učencem daje dodatne ure umetnostne vzgoje (glasba in
likovna umetnost) ter razširjeno znanje geografije in
informatike, dodana je tudi ura pri lektorju tujega jezika.
• V 4. letniku obstaja široka možnost izbire družboslovnih
vsebin, katere namen je priprava za študij ekonomije, prava,
filozofije, zgodovine, etnologije, geografije, sociologije,
psihologije, pedagogike ali umetnostne zgodovine na
Filozofski fakulteti, sociologije, novinarstva ali politologije na
FDV, organizacijskih ved, pa tudi priprava za študij na večini
umetniških akademij.
EVROPSKI ODDELEK
• Novi programski elementi so predvsem sledeči:
 poglobljeni in razširjeni cilji pouka tujih jezikov,
 razširjeni in poglobljeni cilji pouka slovenščine,
 uvedba novega predmeta evropske študije,
 razširitev programa obveznih izbirnih vsebin
(OIV) s programi mednarodnega sodelovanja,
 projektno delo kot oblika medpredmetnega
povezovanja,
 vključevanje tujcev kot rojstnih govorcev v pouk
tujega jezika (TJ) in nejezikovnih predmetov,
 timsko poučevanje,
 načrtno vključevanje dijakov v izvenšolske
dejavnosti.
 NOVO: povečano število ur izbranega tujega
jezika (tja, španščine); narodne/mednarodne
izmenjave kot del programa.
ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA
• Dijak uspešno konča izobraževanje po programu gimnazije, ko
opravi maturo in si s tem pridobi srednjo izobrazbo. Šolsko
delo je skladno z učnimi načrti zastavljeno tako, da dijake
pripravi na maturo iz treh obveznih (slovenski jezik,
matematika, moderni tuji jezik) in dveh izbirnih predmetov z
vseh splošnoizobraževalnih predmetnih področij.
• Za EVROPSKI ODDELEK sta na maturi ob
slovenščini in matematiki obvezna dva tuja jezika.
POSEBNOST GIMNAZIJE
POLJANE
• Široka izbira tujih jezikov: TJA (prvi
tuji jezik), nemščina, francoščina,
španščina, italijanščina, ruščina,
latinščina, stara grščina, fakultativno
pa kitajščina in arabščina.
• V drugem letniku (splošna gimn.) ali v
tretjem letniku (klasična gimn.) lahko
izberejo še 3. tuji jezik.
5. GIMNAZIJA BEŽIGRAD
• Peričeva ul. 4, Ljubljana
• 34 oddelkov programa gimnazija, od tega 3
evropski oddelki
• 2 oddelka mednarodne mature
• 4 oddelke mednarodne šole
SPLOŠNO
• Za maturo ponuja Gimnazija Bežigrad
pripravo na široko izbiro predmetov:
angleški jezik, nemški jezik, francoski jezik,
fizika, kemija, biologija, zgodovina,
geografija, psihologija, filozofija,
sociologija, umetnostna zgodovina in
ekonomija.
MEDNARODNA MATURA
• Nacionalni maturi je enakovredna tudi mednarodna matura.
• Program mednarodne mature poteka zadnji dve leti šolanja z
angleščino kot učnim jezikom in se zaključi z mednarodno maturo iz
šestih predmetov.
• Pogoj za vpis je dobro znanje angleščine, prav dober ali odličen učni
uspeh, saj v programu ni klasičnega številskega ocenjevanja.
• Mednarodna šola je namenjena otrokom tujcev, ki živijo in delajo v
Sloveniji. Tudi tu poteka pouk v angleščini, prvi dve leti po programu
Middle Years Programme, zadnji dve po programu mednarodne
mature. Del stroškov šolanja se pokriva s šolnino.
PREDMETNIK za program
gimnazija
• Dijaki bodo lahko na začetku šolanja izbrali oddelke z
različnimi usmeritvami:
• s poglabljanjem področja matematike, drugi tuji jezik
začetna nemščina (dodatna ura matematike iz fonda
nerazporejenih ur se bo izvajala v 2. letniku)
• z razširjenim programom pouka nemščine kot drugega tujega
jezika
• splošni oddelek (drugi tuji jezik začetna nemščina ali
francoščina)
• športni oddelek, drugi tuji jezik začetna nemščina (dodatna
ura športne vzgoje se bo izvajala v 2. letniku)
• evropski oddelek, drugi tuji jezik začetna nemščina ali
francoščina (dodatne ure tujih jezikov, slovenščine in
evropske študije v izbirnem delu predmetnika)
PREDMETNIK za program
gimnazija
• Oddelki se bodo oblikovali na ta način le v primeru, če bo
dovolj interesa za posamezne oddelke. Če bo prijav za
oddelek z določeno usmeritvijo premalo, te usmeritve ne bo.
V primeru, da bo prijav za neko usmeritev preveč, bodo imeli
prednost dijaki z ustreznimi priznanji in večjim številom točk
oz. za športni oddelek aktivni športniki.
• V prvem letniku bo potekal program po enotnem predmetniku
za vse usmeritve razen evropskega oddelka (dodatna ura
jezika), v višjih letnikih pa bo odvisen od usmeritve in priprav
na maturo. Čeprav se bodo posamezne usmeritve začele
izvajati šele v drugem letniku, se morajo učenci odločiti za
oddelke s temi usmeritvami že pri vpisu
MATEMATIČNI ODDELEK
• Namenjen predvsem dijakom z
izjemnim zanimanjem za matematiko
in fiziko (priporočamo ga učencem z
Vegovim oz. Stefanovim priznanjem).
ŠPORTNI ODDELEK
• V športnem oddelku se bodo dijaki
bolj intenzivno seznanjali z različnimi
športi. V primeru prevelikega števila
kandidatov bodo imeli prednost
aktivni športniki, sicer pa za vpis v ta
oddelek ni posebnih pogojev in
omejitev.
RAZŠIRJEN PROGRAM
NEMŠČINE
• Razširjeni program pouka nemščine je namenjen
predvsem dijakom z dobrim predznanjem nemščine
(vsaj dve leti učenja nemščine) in zanimanjem za
nemščino. Dijaki te usmeritve bodo imeli v 1. in 2.
letniku možnost dveh dodatnih ur pouka nemščine,
praviloma v času izven pouka, pri programskem
učitelju iz Nemčije. V 3. in 4. letniku se bodo lahko
pripravljali na izpit za Nemško jezikovno diplomo
II.
EVROPSKI ODDELEK
• Primeren za dijake, ki jih zanima
družboslovje in učenje tujih jezikov in
so se pripravljeni vključiti v programe
mednarodnega sodelovanja ter v
zunajšolske dejavnosti z evropsko oz.
globalno tematiko.
DEJAVNOSTI NA GIMNAZIJI
BEŽIGRAD
• IZBIRNE VSEBINE
• projektni teden, športni in raziskovalni tabori,
vzgoja za družino, mir in nenasilje, zdravstvena
vzgoja, športne in kulturne dejavnosti, dejavnosti
na področju glasbene in likovne umetnosti,
prostovoljno socialno delo, državljanska kultura,
tečaj uspešnega učenja, tečaj prve pomoči in
cestnoprometnih predpisov, kulturne dejavnosti,
ekskurzije, maturantski izlet
Športne aktivnosti
• Dijaki se lahko udejstvujejo tudi v
športu in tekmujejo v košarki,
nogometu, odbojki ter badmintonu ali
pa sodelujejo v navijaški in plesni
skupini.
Fakultativni jeziki
• Za dijake, ki bi se radi učili več tujih
jezikov, je na šoli organiziran
fakultativni
pouk
francoščine,
italijanščine, španščine in ruščine.
Nemška jezikovna diploma
• Nemška jezikovna diploma (DSD) je mednarodni izpit iz
nemškega jezika, ki omogoča študij na nemških univerzah
brez dodatnih preizkusov znanja jezika. Priprave na izpit
potekajo v 3. in 4. letniku dve uri tedensko po pouku, vodijo
jih učitelji šole in programski učitelj iz Nemčije. Izpitni roki
za pisni del so v pozni jeseni, za ustni pa pozimi ali spomladi.
Priprav in samega izpita dijakom Gimnazije Bežigrad ni treba
posebej plačati, pogoj za vključitev v priprave pa je vsaj
prav dobra ocena iz nemškega jezika v drugem letniku.
•
•
•
Kaj nudi jezikovna diploma?
Z DSD II lahko študirate v Nemčiji. Olajša pridobivanje štipendij.
Koristna je pri prijavah za službo.
Več: http://www.s-gimb.lj.edus.si/gimb/index.php?id=142
Prostovoljno delo
• Prostovoljno delo na Gimnaziji Bežigrad ima
dolgoletno tradicijo. Poleg tega, da dijaki kot
prostovoljci pomagajo mlajšim vrstnikom preko
Centrov za socialno delo in MISSS-a, vsako leto
pripravimo tudi dobrodelni teden v sodelovanju z
Območno enoto Rdečega križa Ljubljana, namen
tega tedna je zbrati denar za nakup novoletnih
daril otrokom iz slabše situiranih družin.
6. GIMNAZIJA JOŽETA
PLEČNIKA oz. “ŠUBIČEVA”
GIMNAZIJA
• Šubičeva 1, Ljubljana
• Splošna gimnazija (210)
PREDMETNIK GIMNAZIJE
• OBVEZNI ŠTIRILETNI PREDMETI: SLJ, MAT,
prvi tuji jezik, drugi tuji jezik, ZGO, ŠVZ
• OBVEZNI PREDMETI: GVZ, LVZ, GEO, BIO, KEM,
FIZ, psihologija (2. ali 3. letnik), sociologija (2 ali 3
letnik), filozofija (3. ali 4. letnik), informatika
SPLOŠNA GIMNAZIJA
• Predmetnik splošne gimnazije predvideva od 2.
letnika naprej določeno št. izbirnih ur, ki jih bo
šola glede na interese dijakov razporedila med
obvezne maturitetne predmete, tuje jezike,
naravoslovne in družboslovne predmete.
• PREDVIDEVAJO NASLEDNJO RAZPOREDITVE
(lahko pride do sprememb)
• Splošni program s poglabljanjem naravoslovnih
predmetov (tuja jezika: TJA, NEM). Ure za izbirne
predmete bodo v višjem letniku namenjene
naravoslovju ter obveznim in izbirnim maturitetnim
predmetom.
PREDMETNIK
• Splošni program s poglabljanjem družboslovnih
predmetov
• tuja jezika: TJA in francoščina ali nemščina
• ure za izbirne predmete bodo v višjem letniku
namenili družboslovju ter obveznim in izbirnim
maturitetnim predmetom.
• Splošni program s poglabljanjem družboslovnih
predmetov
• tuja jezika: TJA in italijanščina
• ure za izbirne predmete bodo v višjem letniku namenili
družboslovju ter obveznim in izbirnim maturitetnim
predmetom.
PREDMETNIK
• Splošni program s poglabljanjem
tujih jezikov:
• tuji jeziki: TJA, nemščina in
italijanščina ali latinščina
• tretji tuji jezik bodo dijaki imeli od 2.
letnika dalje. V 4. letniku bodo
poglabljali obvezne in izbirne
maturitetne predmete
PREDMETNIK
• Splošni program s poglabljanjem tujih
jezikov:
• tuji jeziki: TJA, nemščina in francoščina ali
španščina
• tretji tuji jezik bodo dijaki imeli od 2.
letnika dalje. V 4. letniku bodo poglabljali
obvezne in izbirne maturitetne predmete
• POZOR: pri oblikovanju oddelkov bodo
upoštevali želje dijakov le, če bo za
posamezne oddelke dovolj prijavljenih
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE
• OBVEZNI DEL: državljanska kultura,
knjižnična informacijska znanja, kulturnoumetniške vsebine, športni dnevi,
zdravstvena vzgoja, vzgoja za družino, mir
in nenasilje, kulturno-umetniške vsebine (z
likovnega področja ali glasbenega področja)
• IZBIRNI DEL: dijaki lahko prosto izbiranjo
iz kataloga obveznih izbirnih vsebin (Zavod
RS za šolstvo) oz. kataloga obveznih
izbirnih vsebin šole, ki je del letnega
delovnega načrta
OBVEZNE IZBIRNE VSEBINE
• Šola določi nekatere vsebine iz obeh katalogov kot
obvezno ponudbo šole (logika, medpredmetne
vsebine z ekskurzijo, taborom, metodologija
raziskovalnega dela, obvladovanje tipkovnice,
prostovoljno socialno delo, prva pomoč, športni
tabori in šole v naravi, učenje za učenje, verstva in
etika
• URE IZVEN ŠOLE: določene ure lahko opravijo
dijaki v organizacijah izven šole (jezikovni tečaji,
glasbena šola, abonmaji, športne dejavnosti.
DEJAVNOSTI NA ŠOLI
• KROŽKI in DELAVNICE: likovna delavnica,
fizikalno-tehnični krožek, astronomski krožek,
literarni večer, dramski krožek in impro liga,
bralna značka pri SLJ, TJA in nemščini, biološko
terensko delo, nemški krožek, latinski krožek,
šolski časopis in literarni zbornik, prostovoljno
socialno delo, računalniški krožek, filmski, dramski
in operni abonma, arhitekturno risanje, logika in
razvedrilna MAT, KEM krožek, debatni krožek,
pevski zbor, Unesco krožek.
DEJAVNOSTI NA ŠOLI
• TEKMOVANJA
• IZDELAVA RAZISKOVALNIH NALOG
• TABORI (biološki,umetnostnozgodovinski,
športni …)
• INTERDISCIPLINARNE EKSKURZIJE
• ŠPORT (Tivoli-fitnes, aerobika, plavanje..)
• ŠOLSKA PREHRANA
7. SPLOŠNA GIMNAZIJA:
“Aškerčeva gimnazija”
• Aškerčeva 1, Ljubljana
• uradno ime: SPLOŠNA IN STROKOVNA
(tehniška) GIMNAZIJA
• je ena izmed organizacijskih enot v okviru
Šolskega centra Ljubljana, v katerem so še:
Srednja kemijska šola, Srednja lesarska šola in
Srednja strojna šola.
• Srednja kemijska šola in Srednja strojna šola sta v
procesu združevanja.
• Šole so organizacijsko in lokacijsko ločene. Vsaka šola kot
organizacijska enota ima svoje vodstvo (ravnatelja, šolsko
svetovalno službo, tajništvo) in svojo zbornico.
PREDMETNIK SPLOŠNE
GIMNAZIJE
• I. Obvezni štiriletni predmeti:
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Slovenščina
Matematika
Prvi tuji jezik (TJA ali nemščina odvisno od začetnega jezika v OŠ)
Drugi tuji jezik (nemščina ali italijanščina ali francoščina)
Zgodovina
Športna vzgoja
II. Obvezni predmeti: glasba, likovna umetnost,geografija,
biologija, kemija, fizika, psihologija, sociologija, filozofija,
informatika
III. Izbirni predmeti:
Ekonomija, umetnostna zgodovina
V 4. letniku se od obveznih predmetov izvajajo samo tisti, ki si jih
dijaki izberejo za maturo.
8. GIMNAZIJA LJUBLJANA
• Kardeljeva ploščad 16, Ljubljana
• Gimnazija (90)
• Umetniška gimnazija-plesna smer
(sodobni ples)-30
SPLOŠNO
• Izbor med tremi usmeritvami; JUNIJA
• V 1. letniku je predmetnik enak v vseh treh
usmeritvah. Predmetniki se razlikujejo šele
v 2. in 3. letniku (3 ure na teden).
• Družboslovna
• Jezikovna (v 2. in 3. letniku 3. tuji jezik)
• Naravoslovna
SPLOŠNO
• V 1. letniku je predmetnik enak v vseh treh usmeritvah.
Predmetniki se razlikujejo šele v 2. in 3. letniku (3 ure na
teden).
V 4. letniku je od 8 do 12 nerazporejenih ur na teden
namenjenih predvsem pripravi na maturo.
Dijaki izberejo usmeritev glede na svoje interese.
• Družboslovna usmeritev:
• - v 2. letniku: nemščina, ekonomija, umetnostna zgodovina,
likovno snovanje, geografija;
- v 3. letniku: angleščina, umetnostna zgodovina, ekonomija,
zgodovina.
• Jezikovna usmeritev:
• - v 2. in 3. letniku: tretji tuji jezik (francoščina ali
italijanščina ali nemščina)
• Naravoslovna usmeritev:
• - v 2. letniku: matematika, informatika, študij okolja;
- v 3. letniku: fizika, biologija, kemija.
UMETNIŠKA GIMNAZIJAplesna smer-sodobni ples
• Vsebuje 2 modula: modeul A (balet) in modul B (sodobni ples)
• Štiriletni program umetniške gimnazije plesne smeri sodobni ples je gimnazijski program, ki dijakom omogoča, da
svojo nadarjenost za ples razvijajo na temelju strokovno
preverjenih in kvalitetnih vzgojno-izobraževalnih pristopov s
poudarkom na razvijanju individualnih kvalitet.
Hkrati se po gimnazijskem programu pripravljajo na maturo,
ki predstavlja tudi pogoj za vpis v univerzitetne študijske
programe. Zato je smiselno, da se vanj vpišejo vedoželjni in
vztrajni učenci z boljšim učnim uspehom.
POGOJI ZA VKLJUČITEV V
TA PROGRAM
• Uspešno zaključena OŠ
• zdravniško potrdilo
• nadarjenost za ples, ki se ugotavlja s
preizkusom posebnih sposobnosti in ga
kandidati opravljajo v času prenosa
prijav (natančneje v Razpisu za vpis)
9. GIMNAZIJA LJUBLJANA
ŠIŠKA
• Aljaževa ul. 32, Ljubljana
• Splošna gimnazija (60)
• Športni oddelek (80)
SPLOŠNA GIMNAZIJA
• V predmetniku imajo dijaki 1. letnika tedensko tri ure športne vzgoje,
dijaki 2., 3. in 4. letnika pa štiri ure.
• Dijaki v 1. letniku lahko nadaljujejo z učenjem nemščine kot 2. tujega
jezika na nadaljevalni ravni, če so imeli nemščino kot izbirni predmet
v zadnji triadi osnovne šole.
• V 1. letniku se v okviru OIV-ja izvede zimska šola v naravi.
• Dijaki v okviru nerazporejenih ur predmetnika v 2. letniku poglabljajo
znanje pri matematiki in nemščini, v 3. letniku pri slovenščini in
angleščini, v 4. letniku pa pri obveznih maturitetnih predmetih in pri
dveh izbirnih maturitetnih predmetih.
• Sestavni del predmetnika so izbirne vsebine: kulturne dejavnosti,
zdravstvena, vzgoja s tečajem prve pomoči, vzgoja za družino, mir in
nenasilje, trening sprostitve in koncentracije, prostovoljno socialno
delo ipd.
•
•
•
ŠPORTNI ODDELEK
V športni oddelek se lahko vpišejo kategorizirani športniki, ki jim
nacionalna panožna športna zveza podeli status A, B ali C.
V vsakem letniku so štirje športni oddelki, od tega trije homogeni
(rokometni nogometni, odbojkarski oddelek, osnova za oblikovanje
homogega oddelka je število sprejetih dijakov v 1. letnik gimnazija/š
z isto sportno panogo). Nogometni oddelek je internatskega tipa –
•
•
•
•
college.
V vsakem oddelku je največ 22 dijakov, ki imajo načrtovano pisno in
ustno ocenjevanje znanja.
Dijaki v 1. letniku lahko nadaljujejo z učenjem nemščine kot 2.
tujega jezika na nadaljevalni ravni, če so imeli nemščino kot izbirni
predmet v zadnji triadi osnovne šole.
V športnih oddelkih učitelji izvajajo ure individualnega dela (OUP –
ure organizirane učne pomoči). Te ure so namenjene dodatni razlagi
in utrjevanju znanja.
Dijaki v okviru nerazporejenih ur v 2. letniku poglabljajo znanje pri
matematiki, v 3. letniku pri slovenščini, v 4. letniku pa pri obveznih
maturitetnih predmetih in pri dveh izbirnih maturitetnih predmetih.
ŠPORTNI ODDELEK
•
•
•
•
V športnih oddelkih je povečan fond ur športne vzgoje. Poteka v
obliki treh treningov po 90 minut (približno 100 treningov
letno). Prvi dve leti je program športne vzgoje usmerjen v
pridobivanje široke gibalne izobrazbe in osnovne telesne priprave. V
3. in 4. letniku je jutranji trening individualen in specializiran.
Športno vzgojo vodijo športni koordinatorji, profesorji športne
vzgoje, ki so specializirani za delo s športniki, in zunanji sodelavci,
strokovnjaki za posamezna področja.
Posebej obremenjeni dijaki športniki imajo možnost posebnega
dogovora o prilagajanju šolskih obveznosti.
Športna vzgoja poteka v različnih športnih objektih. Uporabljamo
šolsko telovadnico in fitnes, dvorano športnega društva GIB v
Drenikovi ulici, atletski stadion in ostale športne površine ŽŠD
Ljubljana, rokometni oddelek pa tudi dvorano v Hali Tivoli.
V okviru izbirnih vsebin potekajo: šole v naravi (vključeni športni
treningi, teoretična predavanja o športu, plesne aktivnosti,
zdravstvena vzgoja, prva pomoč), kulturni dnevi, razvedrilni
program in drugo.
POSEBNOSTI
• Pouk v dopoldanskem času
• v predmetniku je 6 ur športne vzgoje v športnih oddelkih
• pisno in ustno preverjanje znanja je vnaprej napovedano in
načrtovano za vsako ocenjevalno obdobje
• šola v naravi za športne in splošne oddelke
• športna malica, športno in vegetarijansko kosilo
• možnost pridobitve statusa športnika, umetnika, raziskovalca
v splošnih oddelkih
• individualni program preverjanja znanja za zelo obremenjene
dijake športnike, umetnike, raziskovalce
• vsako leto najboljšim športnikom podeljujejo priznanje zlati
diskobolos
POSEBNOSTI DELA v športnih
oddelkih
• Za vpis v športni oddelek morajo kandidati zadostiti
dodatnim športnim kriterijem
• športni oddelki štejejo do 22 dijakov
• vsak profesor ima tedensko 3 ure individualnega dela za
pomoč dijakom
• v 3. in 4.letniku poteka pouk nekaterih predmetov polletno s
celotnim obsegom ur, tako da so dijaki med letom manj
obremenjeni
• za dijake športnike velja poseben pravilnik vnaprej
planiranega opravičevanja športnih izostankov
• pouk športne vzgoje poteka v šolski telovadnici, šolskem
fitnessu, v dvorani Atletskega in Gimnastičnega centra in
bazenu Hale Tivoli
10. GIMNAZIJA MOSTE
• Zaloška c. 49, Ljubljana
• Gimnazija Moste izvaja program splošne gimnazije
in maturitetni tečaj.
PREDMETNIK
• obvezni štiriletni predmeti:
slovenščina, matematika, prvi tuji jezik (angleški jezik), drugi
tuji jezik (nemški, italijanski ali francoski jezik), zgodovina in
športna vzgoja.
• obvezni predmeti:
glasba, likovna umetnost, geografija, biologija, kemija, fizika,
psihologija, sociologija, filozofija, informatika.
PREDMETNIK
•
izbirni predmeti v 2., 3. in 4. letniku:
Dijaki si jih izberejo glede na interese oz. sposobnosti in
ponudbo šole kot dodatne ure obveznih predmetov in kot
pripravo na maturo v 4. letniku.
• obvezne izbirne vsebine:
So sestavni del predmetnika in se od predmetov razlikujejo
po načinu izvajanja. Izbirne vsebine so za dijake možnost
pridobivanja takih znanj in spretnosti, ki zadovoljujejo
njihove individualne želje in nagnjenja. Obvezne izbirne
vsebine niso predmeti in niso nadomestilo za pouk.
STROKOVNE GIMNAZIJE
• Umetniške gimnazije
• Tehniške gimnazije
• Ekonomske gimnazije
UMETNIŠKE GIMNAZIJE
• Pridobivanje strokovnih znanj, ki ti
omogočajo nadaljnje izobraževanje za
umetniško kariero. Opravljena matura pa ti
nudi možnost nadaljevanja šolanja tudi na
drugih univerzah in visokih šolah
• UMETNIŠKE GIMNAZIJE SO:
• Srednja glasbena in baletna šola Ljubljana
• Srednja šola za oblikovanje in fotografijo Ljubljana
• Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana (plesna
smer)
Srednja glasbena in baletna
šola Ljubljana
• Vegova ul. 7, Ljubljana
• Program traja 4 leta
• GLASBENA SMER (glasbeni stavek,
petje, instrument, jazz-zabavna
glasba)
• PLESNA SMER (balet)
• Po uspešno opravljeni maturi dijaki lahko nadaljujejo
univerzitetni študij na Akademiji za glasbo in na drugih
fakultetah, razen na tistih, ki določajo posebne pogoje pri
izbiri izbirnih predmetov na maturi
GLASBENA SMER
• Glasbeni stavek
• znanje klavirja v obsegu prvih štirih
razredov in nauka o glasbi v obsegu
šestih razredov glasbene šole;
GLASBENA SMER
• Petje - instrument
• znanje nauka o glasbi v obsegu šestih razredov glasbene šole;
za petje: znanje v obsegu dveh razredov glasbene šole,
zdravniško potrdilo, s katerim se ugotovi zdravstveno stanje
pevskega organa, potrebna starost za dekleta je vsaj 17 let,
za fante pa vsaj 18 let z zaključeno mutacijo;
•
•
za posamezne instrumente še:
violina, viola, violončelo, kitara, klavir, harmonika: znanje ustreznega
instrumenta v obsegu šestih razredov glasbene šole;
flavta, kljunasta flavta, oboa, klarinet, fagot, saksofon, rog,
trobenta, pozavna, tuba, kontrabas, tolkala: znanje ustreznega
instrumenta v obsegu štirih razredov glasbene šole; za skupino
instrumentov pihal in trobil mora kandidat priložiti še zdravniško
spričevalo; harfa: znanje harfe v obsegu prvih štirih razredov
glasbene šole;
GLASBENA SMER
• Jazz - zabavna glasba
• znanje nauka o glasbi v obsegu šestih razredov
glasbene šole;
• znanje petja v obsegu dveh razredov glasbene šole
ter zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju
pevskega organa, starost za dekleta je praviloma
17 let in za fante 18 let z zaključeno mutacijo;
• znanje ustreznega instrumenta - klavir, kitara v
obsegu šestih razredov glasbene šole; saksofon,
trobenta, kontrabas, tolkala v obsegu štirih
razredov glasbene šole
PLESNA SMER
• BALET
•
•
•
•
•
•
posebna nadarjenost za ples, ki se ugotavlja s preizkusom znanja, s
katerim kandidat dokaže:
znanje klasičnega baleta v obsegu štirih razredov baletne šole;
znanje stilnih plesov v obsegu enega razreda baletne šole;
znanje nauka o glasbi v obsegu treh razredov baletne šole;
znanje klavirja v obsegu dveh razredov baletne šole;
zdravniško spričevalo, s katerim se ugotavlja splošno zdravstveno
stanje, anatomske značilnosti (gibljivost sklepov in hrbtenice,
odprtost nog, oblika postave in nog, posebnosti stopala),
antropometrične meritve (sorazmerja med deli telesa).
Srednja šola za oblikovanje
in fotografijo Ljubljana
•
•
•
•
Gosposka ul. 18, Ljubljana
umetniška gimnazija-likovna smer
Tehnik oblikovanja
Fotografski tehnik
UMETNIŠKA GIMNAZIJAlikovna smer
• umetniška gimnazija / likovna smer Program je
poleg klasičnih gimnazijskih predmetov bogatejši
za sklop umetniških vsebin in nadgrajuje splošno
razgledanost. Vpelje vas v svet arhitekture (od
etnologije, stavbarstva in urbanizma do filozofije
vrtne umetnosti), zgodovine umetnosti (od
najstarejših civilizacij do danes), likovne teorije
(razumevanje likovnih zakonitosti), risanja in
slikanja, plastičnega oblikovanja, osnov varovanja
dediščine ...
TEHNIŠKE GIMNAZIJE
• Program tehniške gimnazije se izvaja
na:
• Srednji šoli za elektrotehniko in
računalništvo
• Gimnazija in veterinarska šola
Ljubljana
Srednja šola za elektrotehniko
in računalništvo
• Vegova ul. 4, Ljubljana
• TEHNIŠKA GIMNAZIJA:Dijak pridobi večino znanj, ki bi
jih dobil na splošni gimnaziji, le da bo razen znanj iz splošnih
predmetov (slovenščina, dva tuja jezika, matematika, fizika,
kemija, biologija zgodovina, geografija, sociologija in
psihologija) dobil tudi dodatna elektrotehniška ali
računalniška znanja.
• Za koga je šola namenjena: Za vse tiste, ki želijo po končani
srednji šoli študirati na fakulteti, ki jih zanimata
naravoslovje in tehnika in ki so sposobni dosegati dobre učne
uspehe ter pripravljeni za to tudi dovolj delati.
• Šolanje se zaključi s splošno maturo
Gimnazija in veterinarska
šola
• Tehniška gimnazija se od splošne razlikuje po
strokovnih predmetih (biotehnologija,
mikrobiologija, laboratorijske vaje), ki jih začnejo
izvajati v 2. letniku.
• Program se konča s splošno maturo
• Če se odločijo za poklicni tečaj (1 leto)-pridobijo
naziv veterinarski ali živilski tehnik. Torej možnost
srednje strokovne oz. tehniške izobrazbe
EKONOMSKE GIMNAZIJE
• Srednja ekonomska šola Ljubljana
(Roška)
• Ekonomska šola Ljubljana (Prešernova)
Srednja ekonomska šola
Ljubljana
• Roška c. 2, Ljubljana
• Program ekonomske gimnazije je namenjena dijakom, ki:
 želijo pridobiti splošno znanje
 želijo pridobiti splošna in temeljna
ekonomskoposlovna znanja,
 želijo razvijati analitično mišljenje,
organizacijskovodstvene sposobnosti in
sposobnosti timskega povezovanja ter
 želijo pridobiti podjetnost in menegerske
spretnosti.
 se želijo seznaniti z aktualnim dogajanjem v
gospodarstvu
PREDMETNIK
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Slovenščina
Matematika
Tuji jezik
Tuji jezik II*
Ekonomija
Zgodovina
Športna vzgoja
Likovna umetnost
Geografija
Biologija, Kemija, Psihologija, Sociologija
Informatika, Podjetništvo
ZAKLJUČEK ŠOLANJA
• S splošno maturo
• Po poklicnem tečaju (1 leto)- lahko
pridobijo tudi izobrazbo ekonomskega
tehnika (srednje strokovno oz.
tehniško izobraževanje)
Ekonomska šola Ljubljana
• Prešernova c. 6, Ljubljana
• Slovenščina, matematika, prvi tuj jezik, drugi tuj jezik,
ekonomija, zgodovina, geografija biologija, kemija
glasba/likovna umetnost, sociologija, psihologija, informatika,
podjetništvo, športna vzgoja
• ZAKLJUČEK IZOBRAŽEVANJA: s poklicno maturo
ZASEBNE GIMNAZIJE v
Ljubljani
• Zavod sv. Stanislava :Škofijska
klasična gimnazija Ljubljana- Šentvid
• Zavod sv. Frančiška Saleškega:
Gimnazija Želimlje
• Waldorfska šola, Ljubljana
• EURO šola Ljubljana
1. WALDORFSKA
GIMNAZIJA
•
•
•
•
•
Namenjena predvsem učencem, ki so zaključili waldorfsko osnovno
šolo, vendar pa so vrata odprta tudi tistim, ki so obiskovali javne
osnovne šole
POGOJ za vpis: uspešno opravljena OŠ, široki interesi, aktivnost
zunaj šole (umetnost, šport, prostovoljno delo ...) in pripravljenost
srečati se z novimi dejavnostmi, predvsem na umetniško-praktičnem
področju
Waldorfska šola Ljubljana na srednješolski stopnji ponuja program
waldorfske gimnazije. Program traja štiri ali pet let.
ŠOLNINA: Izpolnjene finančne obveznosti staršev oz. skrbnikov v
posameznem šolskem letu, so pogoj za napredovanje dijaka v višji
razred
VPIS: le en oddelek na šolsko leto-max 32 učencev; enaki pogoji kot
za ostale srednje šole, življenjepis, razgovor s starši, interesi..
POSEBNOSTI DELA
• GLAVNA URA IN POUK V EPOHAH:
• poučevanje akademskih predmetov (SLJ, MAT,
ZGO ...) poteka v treh ali štiritedenskih učnih
obdobjih oz. epohah. Predmet epohe je na urniku
vsak dan v tako imenovani glavni uri, s katero se
pouk začne, traja pa 120 minut.
• OSTALI POUK: pouk tujih jezikov (tja, nemščina),
umetniških predmetov ter pouk umetniškouporabnega oblikovanja poteka po glavni uri v
rednih tedenskih urah
UMETNIŠKI PREDMETI
• Mladostniku omogočijo, da se izrazijo,
spoznajo, uživajo v procesu
ustvarjanja!
• Umetniški predmeti so: slikanje in
kiparjenje, glasba, evritmija (zlitje
gibanja in duhovnega; je umetnost
giba, ki vizualizira govor in glasbo)
Pouk umetniško-uporabnega
oblikovanja
• Slikanje na svilo, šivanje, tkanje,
pletenje košar, kartonaža,
knjigoveštvo, obdelovanje lesa in
kovin.
OBVEZNI del programa je tudi:
• PRAKTIKUM, ki poteka v prvih treh letih (2 tedna
na kmetiji, geodetska merjenja, socialni praktikum)
• GLEDALIŠKE IGRE
• PROJEKTNA NALOGA
• ŠPORTNI DNEVI
• EKSKURZIJE
• ŠOLE V NARAVI
OCENJEVANJE
• Vsa 4 leta je ocenjevanje OPISNO, ki
se za potrebe prehoda v nadaljnje
šolanje pretvori v številčne ocene.
• Ocena opisuje tako šibke kot močne
plati posameznika
MENTORSTVO
• Vsak razred ima svojega razrednika,
vendar pa ima vsak dijak tudi svojega
osebnega mentorja oz. tutorja.
• Dijak se z njim pogovarja o svojih
uspehih, težavah. Mentor mu svetuje
in pomaga pri delu.
OSTALE DEJAVNOSTI
•
•
•
•
•
ZBOR (vsi srednješolci so vključeni)
ORKESTER
DRAMSKO -FILMSKI KROŽEK
CIRKUŠKI KROŽEK
MEDNARODNA IZMENJAVA IN TEČAJI TUJIH
JEZIKOV
• TEKMOVANJA
• ŠPORTNE AKTIVNOSTI
ZAKLJUČEK
IZOBRAŽEVANJA
• Dijaki imajo možnost dodatnega leta
izobraževanja (5 let), v katerem se
osredotočijo na maturo in se
pripravljajo na uspešno opravljanje lete. Odločitev za dodatno leto ni
obvezna, kar pomeni, da dijaki lahko
gimnazijo končajo tudi po štirih letih
2. ŠKOFIJSKA KLASIČNA
GIMNAZIJA
•
•
•
•
•
•
•
Oziroma: Zavod sv. Stanislava
Štula 23, Ljubljana-Šentvid
ustanovitelj: Nadškofija Ljubljana
privatna šola
gimnazijski program- klasična gimnazija
trajanje programa: 5 let
razlika z drugimi šolami: vzgojni program, ki temelji na
krščanskih vrednotah in vrednotah evropske civilizacije
• Obvezni predmet: verouk
• možnost bivanja v dijaškem domu (do 200 učencev)-plačljivo
CILJI IN VSEBNINA ŠKOFIJSKE
KLASIČNE GIMN.
• Poleg običajnih predmetov je organizirano tudi
poučevanje klasičnih jezikov (latinščina, grščina)
• pouk in vzgoja temeljita na krščanskih etičnih
načelih
• Po končanem 1. letniku se bodo učenci lahko
odločili med dvema možnostima: izberejo lahko
pouk s skupino predmetov, med katerimi je tudi
grščina, ali skupino predmetov brez grščine, v
kateri pa je več ur namenjenih naravoslovnim
predmetom. Za maturo ali zaključni izpit se morajo
učenci odločiti najkasneje v 3. letniku, da si lahko
izberejo ustrezne predmete in se začnejo
intenzivno učiti.
PREDMETNIK
•
•
•
•
•
•
I. SMER: brez grščine
vera in kultura
SLJ, MAT
TJA (prvi tuji jezik)
latinščina
NEM ali francoščina ali španščina ali angleščina
(izbor drugega tujega jezika)
• ZGO, ŠVZ, umetnost, GEO, BIO, KEM, FIZ,
psihologija, filozofija
PREDMETNIK
• II. SMER: z grščino
•
•
•
•
•
•
•
vera in kultura
SLJ, MAT
TJA (prvi tuji jezik)
latinščina
grščina
NEM ali francoščina
ZGO, ŠVZ, umetnost, GEO, BIO, KEM, FIZ,
psihologija, filozofija
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
KULTURA:
Politični krožek
Dramski krožek
Šola za animatorje
Evropski krožek
Nemška konverzacija
Komorni mešani zbor
Komorni dekliški zbor
Dekliški zbor
Fantovski zbor
Glasbena učilnica, slikarska šola
Vokalna tehnika /za oba komorna zbora/
Komorna glasba
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE
•
•
•
•
•
•
•
•
ŠPORT:
Odbojka za dekleta in fante
nogomet za dekleta in fante
rokomet za fante
košarka za fante
športno plezanje
plesne vaje
plesna skupina Angels
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE
• PRIPRAVE NA TEKMOVANJA:
• Cankarjevo priznanje, priprava na
tekmovanje (angleščina, francoščina,
španščina, nemščina), filozofski
krožek
KROŽKI IN IZBIRNE VSEBINE
• PRIDOBIVANJE NOVIH ZNANJ:
• Geografski krožek, biološki krožek in
priprava na tekmovanje iz poznavanja
sladkorne bolezni, vivaristično biološki
krožek, fizikalni krožek, kemijsko
eksperimentalni krožek, programiranje
spletnih strani v PHP, računalniške
delavnice, video delavnice, prostovoljno
delo
• IZDELAVA ŠOLSKIH PUBLIKACIJ
DUHOVNO ŽIVLJENJE
• Kratka molitev na začetku in koncu
pouka
• možnost obiska sv. maše zjutraj
• praznovanje vseh cerkvenih in
državnih praznikov
• sveta maša na začetku in koncu
šolskega leta