Transcript pomen gibanja za zdrav razvoj otrok

POMEN GIBANJA
ZA ZDRAV RAZVOJ OTROK
Jasna Škarič, prof. pedagogike in filozofije, vzgojiteljica
Vrtec pri OŠ Polhov Gradec, februar 2015
GIBANJE
(spreminjanje položaja telesa; premikanje po prostoru)
je ena primarnih otrokovih potreb!
• spremlja nas od rojstva (?) do smrti
• vpliva na celostni razvoj
• omogoča boljšo kakovost življenja
(zdravstvena preventiva; boljša odpornost; dolgoživost)
GIBALNE SPOSOBNOSTI
se z rastjo in razvojem večajo.
GIBALNE SPOSOBNOSTI
(ravnotežje, koordinacija, moč, vzdržljivost, natančnost, hitrost, gibljivost)
so latentne; nanje pri otroku sklepamo na
podlagi gibalnih dejanj
↓
TRIJE IZHODI MOTORIKE:
celo telo, roke, govor
Temeljna faza gibalnega razvoja (2 – 7 let):
NARAVNE OBLIKE GIBANJA
Pomen igre, sproščenosti, veselja!
TELO
je „inštrument“ našega gibanja.
Temelji uspešnega „upravljanja telesa“
se postavijo v zgodnjem otroštvu!
GIBALNI SPOMIN
je trajni zapis gibalnih programov,
osvojenih v zgodnjem otroštvu.
Vpliva na osvajanje novih gibalnih znanj!
RAZVOJ ↔ GIBANJE
Razvoj (rast, zorenje, izkušnje, adaptacija)
vpliva na gibanje – in obratno;
gibanje vpliva na razvoj!
Otroku moramo omogočiti pridobivanje novih
izkušenj, saj so le-te pomembno povezane s
procesi učenja!
Vsaka sprememba v gibalnem razvoju
pomeni novo izkušnjo in s tem novo
pridobitev v bazi gibalnih programov!
GIBALNI VZORCI IN STEREOTIPI
VZORCI
STEREOTIPI
filogenetski
PRIROJENA GIBANJA
(npr. hoja naprej)
ortogenetski
NAUČENA GIBANJA
(npr. hoja nazaj)
GIBALNI RAZVOJ:
od naravnih oblik gibanja
do celostnih, skladnostno zahtevnejših dejavnosti
• začne se v predporodni dobi
in se neprestano izpopolnjuje
• povezan je s celostnim - zaznavnim, čustvenim in
spoznavnim razvojem
Vpliv dednosti, okolja, lastne aktivnosti; razlike!
GIBALNA RAZVITOST
Zaporedje razvoja je vrojeno (najprej refleksna, nato zavestna
gibanja); ustrezne dražljaje pa otrok pridobiva preko gibanja.
Otroci so gibalno različno spretni.
Vpliv izkušenjskega okolja!
(akceleracija; retardacija)
PSIHOMOTORIČNO UČENJE
je nenehno spreminjanje gibanja.
Začetek učenja izhaja iz senzomotorike:
SENZORIČNI (ČUTNI) VHODI ↔ GIBALNI IZHODI
OSNOVE ZA GIBALNI RAZVOJ
• ravnotežje
• senzomotorična integracija (videti – dojeti –
narediti)
• uravnavan in krmiljen mišični tonus
• dotik ter globinsko in prostorsko zaznavanje
• koordinacija, orientacija, stranskost
• telesna moč, preciznost, vzdržljivost,
ritmičnost
FAZE PSIHOMOTORIČNEGA RAZVOJA
Ves proces učenja poteka skozi faze,
ki se jih ne da prehiteti:
• stabilnost: opazovanje, prilagajanje;
• lokomotorika: grobe izvedbe gibanja, nato
sestavljene in avtomatizirane oblike gibanja;
• manipulacija: obvladovanje gibanja v različnih
okoliščinah.
Povezava gibalnega in intelektualnega razvoja:
GIBALNE NALOGE
Vplivajo na:
RAZVOJ
• domišljije
• ustvarjalnosti
• iznajdljivosti
IZRAŽANJE
• počutja
• čustev
Razmislek, kako jih rešiti!
Pozitivne spodbude!
GIBALNA DEJAVNOST
nudi otroku občutek ugodja, veselja, varnosti.
•
•
•
•
•
zaznavanje in odkrivanje lastnega telesa
zavedanje telesa v prostoru
raziskovanje, spoznavanje
pridobivanje informacij
pridobivanje izkušenj
GIBALNA DEJAVNOST
•
•
•
•
Vpliva na:
dojemanje in počutje;
razvoj gibalnih in funkcionalnih sposobnosti;
identiteto, samospoštovanje, samozavest;
razvoj predjezikovnih elementov
(ritem, hitrost, prostor, čas).
Predstavlja temelj za normalen razvoj govora!
NELOČLJIVOST IGRE, GIBANJA, UČENJA
Rezultat:
• navade (postanejo del nezavednega)
• spretnosti (gibalni stereotipi, ki jih razvijamo
ciljno – s kontrolirano vajo in popravljanjem
napak)
• znanje (proces učenja je zavesten; pomen
smiselnosti in razumevanja)
Odrasli se igra na miselnem,
otrok na gibalnem nivoju!
ODRASLI – gibalni vzor
GIBANJE - OTROKOVA PRAVICA DO RAZISKOVANJA SVETA
V vrtcu:
• odgovornost za sistematično spodbujanje
gibalnih zmožnosti otrok
• smiselno povezovanje področja dejavnosti
gibanja z drugimi področji dejavnosti
Kaj pa doma …?
Avstralski seznam 15 stvari, ki jih je
priporočljivo narediti pred 12. letom
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
•
Splezati na drevo.
Zgraditi hiško za igro.
Spati pod zvezdami.
Izumiti igro, ki traja tri dni.
Naučiti se plavati.
Ujeti morski val.
Igrati se v gozdu.
Igrati se v potoku.
Obiskati narodni park.
Igrati se v dežju.
Ujeti paglavca.
Narediti potičko iz blata.
Zgraditi mesto iz peska.
Nekaj posaditi in opazovati, kako raste.
Naučiti se voziti kolo.