Transcript DEJAVNIKI, KI POGOJUJEJO OKREVANJE ŽRTVE NASILJA

1
PSIHOTERAPEVTSKA OBRAVNAVA
ŽENSK Z IZKUŠNJO NASILJA
TJAŠA SRHOIJ
BRDO, 4.12.2014
PSIHOTERAPIJA TRAVME
2
NASILJE
(fizično, spolno, čustveno) = TRAVMATSKA IZKUŠNJA
Nerazrešena travmatska izkušnja se ponavlja, se ponovno odigrava v
odnosih.
PSIHIČNA TRAVMA – dogodek, ki ga v subjektovem življenju definira
intenziteta, ob kakršni subjektu zmanjka možnosti,
da se ustrezno odzove in zato doživi preobrat in
dolgotrajne posledice v psihični organizaciji
( Laplanche in Pontalis, 1973)
ŽRTEV NASILJA = travmatizirana oseba
PSIHOTERAPIJA TRAVME
3
PSIHOTERAPIJA TRAVME = ODNOS = biti v odnosu
= ostati v odnosu
CILJ PSIHOTERAPIJE TRAVME
pomagati žrtvi nasilja:

da se sooči s posledicami travmatske izkušnje,

da doseže stanje, ko travmatska izkušnja ne bo več vplivala na njeno
čustvovanje in ravnanje,

da razvije bolj realno doživljanje nevarnosti in funkcionalno
odzivanje
FAZE PSIHOTERAPEVTSKEGA PROCESA
4
1. RAZVIJANJE VARNEGA ODNOSA:
 zagotavljati varnosti na terapiji in izven nje – „varnostni načrt“
 odnos kot nova izkušnja
 osebnost terapevta – zanesljiv, stabilen, konstanten, emocionalno angažiran
 odnos = varen, povezovalen, vključujoč
 odnos kot uravnavanje intenzivnih čustev
DOBER ODNOS POGOJUJE IZID TERAPIJE !
FAZE PSIHOTERAPEVTSKEGA PROCESA
5
Da bi dosegli varnost v terapevtskem odnosu, je z vidika
teorije navezanosti potrebno, da terapevtski odnos pridobi
značilnosti varne navezanosti.
To pomeni odnos, ki je uglašen s potrebami in doživljanji
klientke ( čustvena izmenjava).
FAZE PSIHOTERAPEVTSKEGA PROCESA
6
2. SOOČANJE S POSLEDICAMI NASILJA ( predelava):
 priznanje da se je nasilja res dogajalo
 pripovedovanje ( zmožnost verbalne predelave)
 spominjanje
 podoživljanje ( „flashback“)
 izražanje potlačenih ( prepovedanih) čustev
 rahljanje obrambnih mehanizmov
 ozaveščanje (najprej na razumski, kasneje na čustveni ravni)
 integracija predstav o sebi, o drugem in odnosih
FAZE PSIHOTERAPEVTSKEGA PROCESA
7
3. SPREMEMBE IN UTRJEVANJE VZORCEV ČUSTVOVANJA,
MIŠLJENJA, RAVNANJA:
 dosegamo bolj umirjeno čustvovanje
 sprememba starih-omejujočih prepričanj
 sprememba doživljanja sebe (močna, ponosna, odporna, optimistična, sočutna,
zaupljiva…)

prakticiranje
FAZE PSIHOTERAPEVTSKEGA PROCESA
8
4. ZAKLJUČNA FAZA - OSEBNOSTNA RAST :

spremeni življenjske prioritete, začne se družiti z ljudmi

se osamosvoji, spremeni zaposlitev, dokonča študij, postane
družbeno angažirana, bolj odprta, bolj kreativna ….

na novo osmišlja svoje življenje
POSLEDICE NASILNEGA RAVNANJA
9

težave v medsebojnih odnosih

motnje spanja

težave s spolnostjo

anksiozna in depresivna motnja

nizek občutek lastne vrednosti

panični napadi

zloraba psihoaktivnih substanc

disociativna motnja

povečana potreba po kontroli

motnje osebnosti ( odvisna,

motnje razpoloženja

motnje hranjenja
narcisistična, shizoidna)

posttravmatska stresna motnja
- podoživljanje travmatičnega dogodka
- izogibanje dražljajem, ki spominjajo na t.
- simptomi trajno povišane vzburjenosti
ODPORI
10
ODVISNO OD OSEBNOSTNE STRUKTURE
NEVROTIČNA OSEBNOST
MEJNO ORGANIZIRANA OSEBNOST
ODPORI
11
1.
2.
Dobro strukturirana osebnost – razvije obrambne
mehanizme
Šibko strukturirana osebnost – obrambe se ne aktivirajo in
zato pride do fenomenov
- odreagiranje ( acting out)
- somatiziranje (acting in)
- izogibanje ( aktivni vlogi v terapiji in izven nje, odgovornosti,
življenjskim izzivom….)
REPARACIJSKI ODNOS – umirjena naklonjenost, empatija, podpiranje, čustveno
sprejemanje
OBRAMBNI MEHANIZMI – PREŽIVETVENE
STRATEGIJE
12




zagotavljajo obrambo pred zavedanjem tistih človekovih vsebin,
ki so zanj neprijetne, boleče
uporabljamo jih avtomatično in nezavedno, kot poskus
posameznika spoprijeti se z nevzdržno situacijo
pretirana uporaba ima lahko škodljive posledice – posameznika
lahko privede v začaran krog ali pa mu izkrivi realno predstavo
o sebi in drugih
nekatere obrambe so bolj primitivne, druge bolj sofisticirane
OBRAMBNI MEHANIZMI
13







zanikanje
idealiziranje
potlačevanje
racionalizacija
intelektualizacija
miselni pobegi
premeščanje






obračanje proti sebi
disociacija
projekcija
regresija
projekcijska identifikacija
kompulzivno ponavljanje
DEJAVNIKI, KI POGOJUJEJO OKREVANJE
ŽRTVE NASILJA
14
P
R
O
G
N
O
S
T
I
Č
N
A
O
C
E
N
A

OSEBNOSTNA STRUKTURA ( šibko oz dobro strukturirana)

OBČUTEK ZA REALITETO

OBČUTEK LASTNE VREDNOSTI (self patologija)

SPOSOBNSOT KOMUNICIRANJA ( zmožnost verbalne predelave)

KAPACITETA ZA ODNOS ( razvoj objektnega odnosa)

NIVO OBRAMB

KONTROLA IMPULZOV

ČUSTVENA ODZIVNOST

ZMOŽNOST ČUSTVENEGA URAVNAVANJA
nadaljevanje
DEJAVNIKI, KI POGOJUJEJO OKREVANJE
ŽRTVE NASILJA
15
TIPI NAVEZANOSTI V OTROŠTVU:
TIPI NAVEZANOSTI ODRASLIH :
1.
varna
1.
varna
2.
ambivalentna navezanost
2.
preokupirana
3.
izogibajoča
3.
odklanjajoča
4.
dezorganizirana
4.
nerazrešena /dezorganizirana
Način, s katerim vzpostavi negujoča oseba odnos z otrokom ostane globoko
vtisnjen v človekov mentalni aparat za vse življenje ( ali se je uglašeno odzivala)
Če otroci ne vzpostavijo varne navezanosti, tudi kot odrasli niso sposobni
zrelega čustvovanja, samospoštovanja in stabilnih odnosov z drugimi.
DEJAVNIKI, KI POGOJUJEJO OKREVANJE
ŽRTVE NASILJA
16
P
R
O
G
N
O
S
T
I
Č
N
A
O
C
E
N
A

SUPORTIVNO OKOLJE PO TRAVMATSKI IZKUŠNJI ( terapevtski
odnos)

SOCIALNA MREŽA

DELOVNA ZMOŽNOST, MOŽNOST ZAPOSLITVE

TRAJANJE TRAVMATSKE IZKUŠNJE (enkratno, ponavljajoče)

UREJENOST ŽIVLJENSKIH POGOJEV

MOTIVACIJA

KONSTITUCIONALNE ZNAČILNOSTI (osebnostne lastnosti, ki jih
prinesemo na svet, energetska opremljenost, temperament…)
KARPMANOV DRAMSKI TRIKOTNIK
17
PREGANJALEC, TOŽNIK
REŠITELJ
ŽRTEV
NE IGRAJTE TOŽNIKA, REŠEVALCA ALI ŽRTVE !
NE VSTOPAJTE V TRIKOTNIKE !
18
Hvala za pozornost !
Tjaša Srhoij
ZAVOD GREMO NAPREJ
[email protected]
gsm 030 313 333