Transcript Vrednotenje Operativni program ESRR

Delovno srečanje s slovenskimi regijami
Ljubljana, 9. julij 2013
Vrednotenje 4. razvojne
prioritete Operativnega
programa krepitve regionalnih
razvojnih potencialov - Razvoj
regij
Stanje vrednotenja
• Vrednotenje ni zaključeno saj se pripravljajo še
dodatna preverjanja vsebine in zaključkov
• Ravno tako se dodatno preverjajo podatki tako
vsebinski kot tudi finančni.
• Vrednotenje bo končano sredi meseca julija
2013.
• Večina podatkov je do 31.12.2011.
Vsebina
• Programski okvir
• Dejstva
• Vrednotenje po sklopih
Želje
• Z izvajanjem OP krepitve regionalnih razvojnih
potencialov želi Slovenija:
– izboljšati kakovost raziskovalno-razvojne
dejavnosti,
– spodbuditi podjetništvo, inovativnost in
tehnološki razvoj,
– zagotoviti skladen razvoj regij.
Cilj OP
• Cilj Operativnega programa krepitve
regionalnih razvojnih potencialov:
"Inovativna, dinamična in odprta Slovenija, z
razvitimi regijami in konkurenčnim, na znanju
temelječem, gospodarstvom".
Cilj razvojne prioritete Razvoj regij
Skladen razvoj regij.
Dve prednostni umeritvi:
Regionalni razvojni programi
• Vključuje in povezuje ukrepe, določene v regionalnih
razvojnih programih, ki so v pristojnosti samoupravnih
lokalnih skupnosti oziroma je smiselno, da se izvajajo
"po meri" lokalnega okolja.
• Vsebinska področja, kjer so bile ugotovljene največje
razvojne slabosti in neizkoriščene priložnosti v
regionalnem razvoju in ki jih navajajo RRP kot
prioritetna, so:
•
•
•
•
•
Ekonomska in izobraževalna infrastruktura,
Prometna infrastruktura,
Okoljska infrastruktura,
Razvoj urbanih območij,
Javna infrastruktura v območjih s posebnimi naravovarstvenimi
režimi in v turističnih območjih,
• Socialna infrastruktura.
Razvoj obmejnih območij s Hrvaško
• Želja regionalne politike pritegniti začetne investicije podjetij
in omogočiti ter izboljšati dostopnost do javnih funkcij in
storitev za prebivalstvo, ki živi v neposredni bližini mejnih
prehodov z Republiko Hrvaško.
• Financirana je prometna, okoljska in ekonomska infrastruktura
ob državni meji z Republiko Hrvaško, prednostno pa projekti, s
katerimi se razrešuje problematika dostopov po slovenskem
ozemlju do bivališč in proizvodnih objektov.
Dejstva
• Spremenjene razmere:
– Kazalniki kakovosti življenja za Slovenijo so v minulih letih v
primerjavi z drugimi državami EU kazali dokaj ugodno sliko, v
obdobju ekonomske krize pa so se začeli poslabševati.
– Brezposelnost in odvisnost od socialnih transferjev se je začela
povečevati že v letu 2008 in se stopnjevala v letu 2009 in
nadaljevala vse do leta 2012.
– V zadnjih letih se je povečal delež nizkih plač in razlike v plačah,
v letu 2008 se je po večletnem zniževanju stopnja tveganja
revščine povečala, prav tako se je povečala stopnja materialne
prikrajšanosti.
– Kazalniki družbene kohezije so klub temu še vedno kazali
relativno ugodno sliko.
– Zaostanek povprečnega razpoložljivega dohodka na prebivalca
za EU 27 se je močno zmanjšal. Izboljševala se je tudi
dostopnost javnih storitev in dobrin splošnega pomena.
Dejstva
• Spremenjene razmere:
– Gospodarske razmere so se v času prvih razpisov
(2008) najprej poznale na gospodarstvu ter
kasneje na javnem delu družbe na javnih financah.
– To pokažejo tudi Bilance proračunov občin od leta
2007 do leta 2011, kjer je videti večje zadolževanje
po letu 2007 in tudi zmanjšanje sredstev na
računih.
Dejstva
• Izvajanje programa:
– Pravice porabe 2007-2013 za celotno razvojno
prioriteto so bile 619.442.634 EUR EU del,
109.313.408 EUR SLO torej 728.756.042 EUR skupaj.
– V okviru 4. RP Razvoj regij je bilo v obdobju 1.1.2007
do 31.12.2011 razpisanih 738.257.330 EUR medtem
ko je bilo potrjenih 573.179.158 EUR operacij in
podpisanih pogodb za 565.142.616 EUR (poleg tega
tudi drugi viri v znesku 461.536.581 EUR).
– V tem obdobju je bilo izplačanih 409.267.008 EUR
sredstev.
Dejstva
Kvote iz OP
EU del
Odobrena
sredstva EU
Delež še ne
odobrenih
Regija
Pomurska
Število
odbrenih
operacij
70.194.294
61.671.157,89
12,14
90
Podravska
133.998.779
119.136.133,93
11,09
174
Koroška
27.595.505
21.870.006,00
20,75
41
Savinjska
85.401.555
79.992.165,25
6,33
124
Zasavska
18.598.385
17.191.047,20
7,57
26
Spodnjeposavska
29.352.452
24.609.626,13
16,16
30
Jugovzhodna Slovenija
50.928.355
56.999.596,38
-11,92
83
Osrednjeslovenska
15.657.194
9.787.797,00
37,49
29
Gorenjska
59.319.058
49.087.124,23
17,25
43
Notranjsko-kraška
23.328.479
21.747.240,28
6,78
33
Goriška
40.282.629
34.242.276,08
14,99
49
Obalno-kraška
31.181.467
5,59
Skupna vsota
585.838.152
29.438.215,67
525.772.386,04
33
755
Vrednotenje
•
•
•
•
•
Ustreznost
Skladnost
Uspešnost
Učinkovitost
Trajnost
Ustreznost
Razvijali smo lokalne/regionalne
potenciale a jih še ne koristimo.
Ustreznost
• Potrjene operacije so prispevale k doseganju naslednjih
ciljev regionalne politike:
– zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih
možnostih prebivalstva med posameznimi območji v državi,
– razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh
razvojnih regijah ob upoštevanju njihovih posebnosti,
– povečanje blagostanja prebivalstva v razvojnih regijah ob
upoštevanju načel trajnostnega razvoja in njihovih posebnosti,
– ohranjanje in razvijanje kulturne identitete z ustvarjanjem
pogojev za kulturno ustvarjalnost ter raznolikost, trajnostni
razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin v
razvojnih regijah,
– uveljavljanje celostnega pristopa pri razvoju podeželja,
– preprečevanje nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi
problemi, spodbujanje policentričnega razvoja poselitve in
policentričnega gospodarskega razvoja,
Ustreznost
• Medtem ko glede na potrjene operacije ne bodo imele vpliva na:
– zniževanje stopnje brezposelnosti v razvojnih regijah oziroma
povečanje zaposlenosti in odprava strukturnih neskladij na trgu
dela,
– krepitev socialnega kapitala in inovacijske sposobnosti v razvojnih
regijah,
– spodbujanje vseživljenjskega učenja za podporo zviševanja
izobrazbene ravni prebivalstva in povečanja dostopa do
izobraževanja ter usposabljanja za vse,
– zmanjševanje razlik v kakovosti življenja ter ekonomski in socialni
blaginji ob upoštevanju varstva okolja ter varstva pred naravnimi in
drugimi nesrečami in zmanjševanje razlik v zdravju,
– uveljavljanje integriranih regionalnih strategij informacijske družbe,
– razvoj območij obeh avtohtonih narodnih manjšin in naselij romske
skupnosti v Republiki Sloveniji ter spodbujanje gospodarskega
sodelovanja s Slovenci iz sveta.
Analiza prispevka regionalnih razvojnih programov k
doseganju ciljev Operativnega programa
• Večina sredstev razvojne prioritete (več kot 88%)
je bilo usmerjenih v gradbena dela in nakup
opreme.
• To je razvilo lokalne/regionalne razvojne
potenciale in dopolnilo opremljenost za
kakovost življenja in dela.
• Na drugi strani pa je bilo manj povezovanja in
razvoja produktov (proizvodnih in storitvenih) za
doseganje povezovalnih učinkov.
Analiza prispevka regionalnih razvojnih programov k
doseganju ciljev Operativnega programa
• Za enkrat so prišli na vrsto občinski infrastrukturni
projekti in manj regionalni, ki bi lahko povezali
produkte in storitve ter jih skušali ponuditi na tržiščih
• Med potrjenimi operacijami je bilo 151 operacij, ki
imajo regionalni značaj v skupni vrednosti nekaj več kot
110 milijonov EUR.
• Največ takih je bilo v Osrednjeslovenski regiji, Zasavju
in Koroški medtem ko jih je bilo najmanj SpodnjemPosavju, Podravju in Obalno-kraški regiji.
Analiza prispevka regionalnih razvojnih programov k
doseganju ciljev Operativnega programa
Regija
Osrednjeslovenska
Regionalnih
projektov
Vse operacije
Delež od vseh v
regiji
11
29
37,93
Zasavska
8
26
30,77
Koroška
12
41
29,27
Gorenjska
12
43
27,91
Goriška
13
49
26,53
Savinjska
27
124
21,77
Pomurska
17
90
18,89
6
33
18,18
15
83
18,07
4
30
13,33
22
174
12,64
4
33
12,12
Notranjsko-kraška
Jugovzhodna Slovenija
Spodnjeposavska
Podravska
Obalno-kraška
Skupaj
151
755
Prednostna usmeritev Regionalni razvojni programi
Sklop
Ekonomska in izobraževalna infrastruktura, Prometna
infrastruktura
Okoljska infrastruktura, Razvojni projekti v območjih s
posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih
Razvoj urbanih območij, Socialna infrastruktura
Sklop
Ekonomska in izobraževalna infrastruktura, Prometna
infrastruktura
Okoljska infrastruktura, Razvojni projekti v območjih s
posebnimi varstvenimi režimi in v turističnih območjih
Razvoj urbanih območij, Socialna infrastruktura
SKUAPJ
Deleži na agregatni ravni
35-45%
35-45%
Ne več kot 25%
Dodeljena
sredstva
Deleži
potrjenih
operacij
164.770.805
31
241.969.764
119.031.815
525.772.386
46
23
100
Prednostna usmeritev Razvoj obmejnih območij s
Hrvaško
Problemi obmejnih področij
(European Charter for Border and Cross-border Regions)
Administrativne strukture, pravna ureditev in pristojnosti
Slabe povezave med malimi in srednjimi podjetji v
čezmejnem tržišču
Različni transportni sistemi, ki ne spodbujajo razvoja tržišč
Različne plačne razmere, ki s časom lahko povzročijo
socialne razlike
Izguba varnosti zaradi izginjanja meja
Rast turizma v konfliktu z željami po varovanju narave in
okolja
Manjše in slabe naložbe v storitve zaradi slabih povezav v
čezmejnem trgu
Slabosti v povezavah izobraževanja in vseživljenjskega
izobraževanja,
Nerešeni vsakdanji problemi, predsodki, stereotipi, slabo
razumevanje kulture in sosedov
Število operacij,
ki je vplivalo na
te probleme
Vrednost
naložb
0
3
980.520,53
0
0
0
0
42 13.628.192,5
0
0
Priporočila
• Investicije v vsebino ne v zgradbe!
• Naložbe v GJI na nekaterih območjih so še
potrebne a vseeno več nameniti rabi do sedaj
vloženih sredstev oziroma razvojnih potencialov.
• Povezati projekte v regionalne in med-regionalne
in razvijati produkte za tržišča.
Skladnost
Več časa nameniti uskladitvi
razvojnih programov in strategij.
Skladnost
• Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo
rast
– Resource efficient Europe
15 operacij
– Agenda za nove veščine in delovna mesta 5 operacij
– Evropska platforma proti revščini
13 operacij
• Izhodna strategija Slovenije 2010-2013
– Prilagoditve v prometni in energetski infrastrukturi za
učinkovito okoljsko in podnebno politiko 15 operacij
Skladnost
• OP ESS:
– Povečati dostopnost in enake možnosti v sistemu vzgoje in
izobraževanja
14 operacij
– Kultura v podporo socialni vključenosti družbenih skupin
4 operacije
• OP ESRR
– Izboljšanje konkurenčnih sposobnosti podjetij in
raziskovalna odličnost
23 operacij
– Spodbujanje podjetništva
5 operacij
– Gospodarsko-razvojno-logistična središča
23 operacij
– Dvig konkurenčnosti turističnega gospodarstva, : Mreženje
kulturnih potencialov in Športno-rekreacijska
infrastruktura
43 operacij
Skladnost
• OP PRP:
– konkurenčnost agroživilstva in gozdarstva
(zaradi razmejitve!)
0 operacij
– Ohranjanje kulturne krajine in varovanje okolja (1
operacija primerljiva s PRP, 10 operacij turizem v
povezavi z biotsko raznovrstnostjo - od tega 8 pretežno
na podeželju)
11 operacij
– Izboljšanje kakovosti življenja v podeželskih območjih in
spodbujanje gospodarske diverzifikacije
168 operacij
– LEADER – krepitev lokalnih razvojnih pobud
62 operacij
Skladnost ciljev prioritete z RRP
Cilj razvojna prioriteta
Zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med
posameznimi območji v državi
Preprečevanje nastajanja novih območij z večjimi razvojnimi problemi
Spodbujanje policentričnega razvoja poselitve in policentričnega gospodarskega razvoja
Razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh razvojnih regijah, ob upoštevanju
njihovih posebnosti in njih notranjih razvojnih razlik,
Zniževanje stopnje brezposelnosti v razvojnih regijah oziroma povečanje zaposlenosti in
odprava strukturnih neskladij na trgu dela
Povečanje blagostanja prebivalstva v razvojnih regijah, ob upoštevanju načel trajnostnega
razvoja in njihovih posebnosti,
Krepitev socialnega kapitala in inovacijske sposobnosti v razvojnih regijah,
Ohranjanje in razvijanje kulturne identitete z ustvarjanjem pogojev za kulturno ustvarjalnost
in raznolikost, trajnostni razvoj kulturne dediščine in dostopnost do kulturnih dobrin v
razvojnih regijah
Spodbujanje vseživljenjskega učenja v podporo zviševanja izobrazbene ravni prebivalstva in
povečanja dostopa do izobraževanja in usposabljanja za vse
Uveljavljanje celostnega pristopa pri razvoju podeželja,
Zmanjševanje razlik v kakovosti življenja ter ekonomski in socialni blaginji ob upoštevanju
varstva okolja, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami in zmanjševanje razlik v zdravju,
Uveljavljanje integriranih regionalnih strategij informacijske družbe,
Razvoj območij obeh avtohtonih narodnih manjšin in naselij romske skupnosti v Republiki
Sloveniji.
Ustreza regijam
10 regijam
Vsem regijam
Vsem regijam
10 regijam
7 regijam
3 regijam
7 regijam
2 regijam
7 regijam
2 regijam
9 regijam
Nobeni regiji
Nobeni regiji
Vse operacije po regijah za vse 3 sklade
Naziv operativnega programa
Regija
Gorenjska
Goriška
Jugovzhodna Slovenija
Koroška
Notranjsko-kraška
Obalno-kraška
Osrednjeslovenska
Podravska
Pomurska
Savinjska
Spodnjeposavska
Zasavska
Projekt z vplivom v več regij
Projekt z vplivom v vse regije
Skupna vsota
Skupna vsota
št. operacij
znesek
199
296.449.079,68
186
190.027.936,74
216
423.723.667,41
100
109.960.514,61
78
32.848.415,87
113
213.493.882,76
676
414.103.158,52
409
566.687.374,18
186
266.429.984,56
371
313.984.952,60
81
47.025.448,12
65
35.050.838,24
4
143.174.498,00
88
688.647.698,78
2772
3.741.607.450,07
Vse operacije po regijah po skladih
Naziv operativnega programa
OP RČV
Regija
Gorenjska
Goriška
Jugovzhodna Slovenija
Koroška
Notranjsko-kraška
Obalno-kraška
Osrednjeslovenska
Podravska
Pomurska
Savinjska
Spodnjeposavska
Zasavska
Projekt z vplivom v več regij
Projekt z vplivom v vse regije
Skupna vsota
št.
OP ROPI
111
115
84
34
33
64
568
183
72
175
34
30
znesek
št.
19.076.067,14
28.816.623,63
17.454.876,34
7.950.039,73
5.111.724,14
12.190.708,43
144.425.448,82
40.926.560,19
13.475.272,55
29.646.162,37
6.181.807,47
4.491.201,09
86
1589
478.065.234,78
807.811.726,68
45
22
49
25
12
16
79
52
24
72
17
9
4
2
428
OP RR
znesek
št.
znesek
228.285.888,31
43
49.087.124,23
126.969.037,03
49
34.242.276,08
349.269.194,69
83
56.999.596,38
80.140.468,88
41
21.870.006,00
5.989.451,45
33
21.747.240,28
171.864.958,66
33
29.438.215,67
259.889.912,70
29
9.787.797,00
406.624.680,06
174 119.136.133,93
191.283.554,12
90
61.671.157,89
204.346.624,98
124
79.992.165,25
16.234.014,52
30
24.609.626,13
13.368.589,95
26
17.191.047,20
143.174.498,00
210.582.464,00
2.408.023.337,35
755 525.772.386,04
Priporočila
• Pred zaključkom programskih dokumentov na
regionalni ravni je treba pogledati regionalne
in se med seboj uskladiti.
• To velja za vse oblike financiranja in vse
ukrepe ne le za ESRR!
Priporočila
• Sledenje regionalnim razvojnim programom in
obratno ni samo regionalna politika temveč
državna razvojna politika,da bo Slovenija
"Inovativna, dinamična in odprta, z razvitimi
regijami in konkurenčnim na znanju
temelječem gospodarstvom".
Uspešnost
Spremljamo kazalnike izdelka, ne
vemo kakšni so vplivi operacij.
Uspešnost PU RRP
• Kazalniki:
– Površina prenovljenih in saniranih degradiranih območij
namenjenih gospodarskemu razvoju (ha),
– Površina na novo opremljenih komunalnih zemljišč namenjenih
gospodarskemu razvoju (ha),
– Število novih rezervnih vodnih virov za manjše vodovodne
sisteme
– Število razvojnih projektov v NATURA 2000 območjih
• Dobro napredujejo vendar je težko pričakovati, da bodo do
konca načrtovanega obdobja dosegli načrtovane vrednosti.
• …do danes že izplačanih 84% sredstev in več…
Uspešnost PU RRP
• Število večjih projektov razvoja, prenove in sanacije urbanih
območij (nad 2 mio. €) bo skoraj gotovo dosežen.
• Na ravni kazalnikov rezultata pa bo težko doseči načrtovano
vrednost kazalnika:
– Število prebivalcev, ki bodo priključeni na kanalizacijski sistem v
aglomeracijah manjših od 2000 PE, kjer je ta šele na polovici.
– Število prebivalcev, ki bodo imeli kvalitetnejši in varnejši
vodovodni sistem praktično že dosežen.
• Najbolj težaven je kazalnik Povečanje števila potovanj z
javnimi prevoznimi sredstvi (v milijonih) saj na ta kazalnik
ne vpliva prav nobena niti odobrena niti izvedena
operacija, zato je iz okvira 4. razvojne prioritete nemogoče
pričakovati spremembe tega kazalnika.
Uspešnost PU RRP
Kazalnik
Začetna vrednost
Leto
Načrtovana
vrednost
Vrednost
Skupaj do leta
2009
2010
2011
Tren
d
Učinek
Površina prenovljenih in saniranih degradiranih
območij namenjenih gospodarskemu razvoju (ha)
2004-20067
359
550 ha
3
14,26
18,028

Površina na novo opremljenih komunalnih
zemljišč namenjenih gospodarskemu razvoju (ha)
2004-20067
359
620
74
132,8
142,477

Število novih rezervnih vodnih virov za manjše
vodovodne sisteme
2007
0
9
0
1
2

Število komunalno opremljenih aglomeracij
manjših od 2000 PE
2007
10
37
18
32
60

Št. razvojnih projektov v NATURA 2000 območjih
2007
0
100
7
15
19

Število večjih projektov razvoja, prenove in
sanacije urbanih območij (nad 2 mio. €)
2007
0
20
1
12
13

Rezultat
Št. prebivalcev, ki bodo priključeni na
kanalizacijski sistem v aglomeracijah manjših od
2000 PE
Št. prebivalcev, ki bodo imeli kvalitetnejši in
varnejši vodovodni sistem
61.000
+ 58.500
4406
12.598,39
29.110

1.400.700
+68.000
29.602
46.734
67.776

Povečanje števila potovanj z javnimi prevoznimi
sredstvi (v milijonih)8
220
+5%
/
99,37

PU Razvoj obmejnih območij s
Hrvaško
• Površina na novo opremljenih komunalnih zemljišč namenjenih
gospodarskemu razvoju (ha) ne bo dosežena: za vse operacije
skupaj do danes že izplačanih 84% sredstev in več, a kazalnik kaže
vrednost, ki je le petina načrtovane.
• Ostali kazalniki oziroma njihove načrtovane vrednosti bodo verjetno
dosežene in z njimi nebi smelo biti težav, ti kazalniki so:
– Število novih rezervnih vodnih virov za manjše vodovodne sisteme,
– Število komunalno opremljenih aglomeracij manjših od 2000 PE,
– Število prebivalcev, ki bodo priključeni na kanalizacijski sistem v
aglomeracijah manjših od 2000 PE,
– Število prebivalcev, ki bodo imeli kvalitetnejši in varnejši vodovodni
sistem.
• Kazalniki ne kažejo na vpliv operacij ampak na njihov rezultat.
Priporočila
• Projekte jasno definirati z kazalniki izdelka,
rezultata in vpliva in jih tako tudi spremljati.
• Do sedaj postavljeni kazalniki man ne nudijo
podlage za razumevanje kako uspešni smo bili.
• Povezava med operacijami pa je ključna za
uspeh oziroma vpliv operacij.
Primer
Kazalnik
Primer
Context - Kontekst
Zmanjšan hrup v naseljih A in B pod kritično mejo (75dB)
Zmanjšana proizvodnja toplogrednih plinov za 5 ton na leto
Impact – Vpliv
Skrajšano potovanje med naseljem A in B za 5 minut
Zmanjšano število nesreč na pot od A do B za 20%
Result – Rezultat
Zgrajena cesta med naseljem A in B v dolžini 5 km
Output – Izdelek
Izdelana projektna dokumentacija,
Gradbeno dovoljenje,
Uporabno dovoljenje.
Input – Vložek
5.000 EUR,
Zemljišče 500m2
2.000 delovnih dni
Učinkovitost
Povprečno je bilo na operacijo
potrjenih za 690 tisoč EU in
domačih sredstev.
Učinkovitost
Odobrena
sredstva EU
Število odbrenih
operacij
Odobrena sredstva na
odobreno operacijo
povprečje
61.671.157,89
119.136.133,93
21.870.006,00
79.992.165,25
17.191.047,20
24.609.626,13
90
174
41
124
26
30
685.235,09
684.690,42
533.414,78
645.098,11
661.194,12
820.320,87
Jugovzhodna Slovenija
56.999.596,38
83
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
9.787.797,00
49.087.124,23
21.747.240,28
34.242.276,08
29.438.215,67
29
43
33
49
33
686.742,13
337.510,24
1.141.561,03
659.007,28
698.821,96
892.067,14
525.772.386,04
755
Regija
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
696.387,27
Učinkovitost
Odobrena
sredstva EU
Število odbrenih
operacij
Odobrena sredstva na
odobreno operacijo
povprečje
61.671.157,89
119.136.133,93
21.870.006,00
79.992.165,25
17.191.047,20
24.609.626,13
90
174
41
124
26
30
685.235,09
684.690,42
533.414,78
645.098,11
661.194,12
820.320,87
Jugovzhodna Slovenija
56.999.596,38
83
Osrednjeslovenska
Gorenjska
Notranjsko-kraška
Goriška
Obalno-kraška
9.787.797,00
49.087.124,23
21.747.240,28
34.242.276,08
29.438.215,67
29
43
33
49
33
686.742,13
337.510,24
1.141.561,03
659.007,28
698.821,96
892.067,14
525.772.386,04
755
Regija
Pomurska
Podravska
Koroška
Savinjska
Zasavska
Spodnjeposavska
696.387,27
Privih 10 nosilcev (operacije)
Število odobernih Znesek odobrenih
operacij
sredstev EU
Občina
Maribor
15
21.440.914
Slovenska Bistrica
12
10.495.761
Videm
11
4.134.961
Zagorje ob Savi
11
6.800.368
Šentjur
11
7.556.765
Krško
11
9.869.243
Kozje
9
3.766.181
Ljubljana
9
5.252.963
Brežice
9
8.392.612
Šmarje pri Jelšah
8
4.406.279
106
82.116.046
SKUPAJ
Zadnjih 10 nosilcev (operacije)
Število odobrnih Znesek odobrenih
operacij
sredstev EU
Občina
Črna na Koroškem
1
382.122
Domžale
1
360.000
Gornji Grad
1
955.239
Dobje
1
453.066
Šalovci
1
628.153
Šmartno pri Litiji
1
140.000
Mengeš
1
200.000
Gorje
1
653.334
Šentilj
1
685.887
10
6.217.983
SKUPAJ
Vsebina operacij v najmanj razvitih občinah
Vsebina operacije
Občina
Kuzma
Šalovci
Rogašovci
Grad
Solčava
Kostel
Gornji Petrovci
Osilnica
Hodoš
Cirkulane
Nima odobrene operacije
Vodooskrba
Vodooskrba, kanalizacija
Modernizacija in rekonstrukcija lokalnih cest, vodo-oskrba v
najbolj ogroženih območjih, doživljajski park
Turistična infrastruktura, Temelji trajnostnega razvoja,
Harmonija treh dolin
Svet Kolpe, vodovod
Lokalne ceste, turistični dom
Lokalne ceste
Lokalna cesta, kolesarske poti
Lokalne ceste, kanalizacija, obrtno poslovna cona, kolesarske
steze, večnamenska turistično prireditvena dvorana, ureditev
dostopa do turističnega objekta
Vsebina v tistih bolj razvitih
Občina
Vsebina operacije
Urejanje javnega prometa v regiji, podlage za pripravo regionalnega
prostorskega načrta, portal neprometnih vsebin, plovnost
Ljubljana Ljubljanice, mreža P+R zbirnih središč LUR, izgradnja mrtvaškega
mostu na Ljubljanici, Center urbanih kultur, rekreacija in
izobraževanje ob Savi, arheološki park Emona - Emonska promenada
Razvoj podjetništva, celostna/celovita turistična ponudba regije,
Novo
trajnostni razvoj JVS z ekoremediacijami, vzpostavitev katastrov GJI,
mesto
vodovod, kanalizacija
Poslovna cona, prenova in oživitev mestnega jedra, poslovna cona,
Veljenje
Vila Bianca, izgradnja vrtca, urbani doživljajski park
Sonaravni razvoj turizma, obnova ulic mestnega jedra, kataster GJI,
Kranj
grad Kieselstein, prometna ureditev Slovenskega trga
Obrtna razvojna cona Srmin, vodovod, kanalizacija, rekonstrukcija
Koper
ceste
Vsebina v tistih bolj razvitih
Občina
Vsebina operacije
Nova
Gorica
Slovenj
Gradec
Kanalizacija in vodovod, lokalne ceste, inkubator Univerze v Novi Gorici,
izgradnja Goriškega muzeja
Lokalne ceste, obvoznica, kolesarska pot, vodni sistem, revitalizacija
mestnega jedra, kanalizacijsko omrežje, mrežni podjetniški inkubator
Maribor
Cestno omrežje, kataster gospodarske javne infrastrukture, obnova
kulturnega spomenika, krožišče, lutkovno gledališče, Minoritska cerkev,
Kulturni center, odprava arhitektonskih ovir za invalide in ureditev javnih
prometnih površin za potrebe slepih in slabovidnih, E-regija: e-podjetnik,
ukrepi za trajnostno mobilnost v mestu, Maribor City card, vrtec
Murska
Sobota
Celje
Ptuj
Povezovalna cesta, katastra GJI, rekonstrukcija ceste s komunalno opremo,
prenova kinodvorane, kolesarsko omrežje, turistični center Fazanerija
Celjski včeraj in jutri, tematske poti, komunalna infrastruktura poslovne
cone, turistična pot, odvajanje odpadnih voda, izgradnja ceste, obnova dela
starega mestnega jedra
Rekonstrukcija cest, izgradnja vrtca, kongresno kulturna dvorana
Učinkovitost
• Do tega pride zaradi slabše povezanosti na
regionalni ravni saj se operacije potrjujejo
ločeno.
• To povzroča dvoje:
– a) ciljem operacij je težje slediti ali pa operacije ne
morejo doseči ciljev oziroma spremeniti stanja ciljne
skupine, kot je to predvideno v operaciji in
– b) za pripravo in izvedbo operacij je vloženih več
sredstev kot bi jih lahko bilo, če bi se operacije
potrjevale paketno za vse operacije, ki sledijo enemu
cilju.
Priporočila
• Več operacij povezati v projekte in jih na enkrat
potrditi in jih držati povezane.
• Tako bomo dosegali vpliv in ne le iskali izdelkov
oziroma rezultatov.
• Regionalno povezovanje projektov in iskanje
trgov za regionalne produkte bo pripeljalo do
konkurenčnosti regij. To naj se jasno vidi tudi v
merilih javnega razpisa.
Trajnost
Skoraj pol odobrenih operacij ne
ustvarja prihodkov. S prihodki ni
nič narobe.
Trajnost
• Od vseh potrjenih operacij je 43 takih, ki se v življenjskem
obdobju naložbe lahko pokrijejo same in zanje verjetno
sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj ne bi bila
potrebna, če ne bi želeli doseči zgodnejše izvedbe
operacije in izvedbe operacije na tak način, da bi to
pomagalo dosegati regionalne cilje.
• Te operacije so večinoma operacije izgradnje poslovnih con,
ki jih je bilo potrebno zgraditi, da bi zagotovili primerno
delovno okolje za podjetnike, ki bi v nasprotnem primeru
odšli v druga konkurenčnejša okolja.
• Tem operacijam skupaj je bilo odobrenih okrog 30 milijonov
evrov.
Trajnost
• 387 operacij je takih, ki se bodo vsaj delno same
finančno pokrile - do sedaj jim je bilo odobrenih nekaj
več kot 313 milijonov evrov pomoči, večinoma pa so to
projekti vodooskrbe in kanalizacijskih sistemov ter
vrtci, nekaj je tudi turističnih objektov.
• Ta pomoč je bila potrebna, da bi zagotovili primerno
opremljenost teritorija regij, da bi zagotovili ustrezno
življenjsko okolje za ljudi v regijah.
• Vprašljivo je vlaganje sredstev v turistične zmogljivosti
in objekte, kadar je njihov nosilec občina, s tem namreč
občina posega na tržišče in deluje tržno.
Trajnost
• V 325 operacijah je bila financirana
infrastruktura, ki ne prinaša nobene oblike
prihodkov in je nemogoče pričakovati, da se
bo sama finančno pokrivala.
• Večinoma so to lokalne in regionalne ceste ter
ureditve mestnih jeder, njihova skupna
dodeljena sredstva iz EU pa so bila nekaj več
kot 181 milijonov evrov.
Priporočila
• Jasno postaviti pravila izračunavanja stroškov in koristi
in jih tudi preverjati.
• Projektom, ki lahko ustvarijo prihodke in zmanjšajo
finančno vrzel še naprej dodeljevati sredstva vendar
jim omogočiti tudi druge vire financiranja.
• Projekti tudi če so finančno uspešni so pomembni za
regionalni razvoj saj prinašajo regionalne koristi.
• Tudi to naj se vidi v merilih javnega razpisa.
SW
Zaključek
• Celotna prioriteta se izvaja v izredno velikem
številu operacij, kar je zahtevno za vse.
• Zaradi razpršenosti operacij tudi slabše
prispevajo k kazalnikom oziroma ciljem saj so
kazalniki le kvantifikacija ciljev.
Zaključki
• Do danes smo veliko vlagali v
lokalne/regionalne razvojne potenciale, v
novem programskem obdobju je potrebno te
potenciale izkoristiti za konkurenčnost regij.